Angleški ali v bistvu londonski pogled na najboljše evropske festivale klasične glasbe daje vtis ali še kaj več, da je in morda bo Ljubljana Festival obstal med najboljšimi v Evropi. Londonski pogled na Balkan, kot sami opredeljujejo ta širši prostor, namreč predstavlja Ljubljano in Dubrovnik.
Lucerne Festival, Ark Nova, Sendai 2014, Anish Kapoor, foto Yu Terayama/Lucerne Festival
Iz vse Nemčije so izbrali štiri festivale, iz Avstrije dva, iz Italije dva, tokrat bomo pogledali, kako je v Švici in Franciji, ki ju ima London rad, a vseeno precej restriktivno, zlasti za veliko Francijo.
Lucerne Festival
Švica ima nekakšno prednost spričo zgodovine, čeprav je njihov najslavnejši festival v Luzernu nastal kot zadnji in z izgradnjo nove koncertne dvorane ter z Abbadovo ustanovitvijo Luzernskega festivalskega orkestra, ki so ga pod njegovim umetniškim vodstvom imeli za najboljšega na svetu. Takrat so bili še živi nekateri velikani, kot Pierre Boulez ali Maurizio Pollini.
Orkester sedaj vodi Riccardo Chailly, umetniški vodja milanske Scale. Festival je odprl z Mahlerjem, Pierom Boulezom in artiste étoile Winnie Huang.
Z novimi festivali, kot so Spomladanski festival, Piano Fest in festival sodobne glasbe Forward, ki potekajo vsako leto novembra, je Luzern zagotovo središče festivalov. In še nikoli bolj kot poleti, ko se enomesečni jambor komaj ustavi, da bi si oddahnil. »Odprt konec« je bila tema leta 2025, ki se lepo ujema s praznovanjem Pierra Bouleza, ki je ustanovil Festivalsko akademijo in redno revidiral svoje skladbe. Marco Stoppa je bil rezidenčni skladatelj, nova dela Daija Fujikure in Olge Neuwirth pa so popestrila delo Wagnerja iz tega obdobja, Mahlerja ob jezeru in Charpentiera z Les Arts Florissants.
Od leta 2026 bo festival vodil Sebastian Nordmann, trenutni umetniški direktor Konzerthausa Berlin. Eno njegovih prvih večjih imenovanj bo Jörg Widmann za umetniškega direktorja Akademije festivala v Luzernu. Widmann, ki je bil leta 2009 rezidenčni skladatelj v Luzernu in je splošno priznan kot klarinetist, dirigent in skladatelj, bo na tem mestu nasledil Wolfganga Rihma. Widmann je o imenovanju dejal: »omPembneje kot kdaj koli prej je, da sodobno glasbo še globlje vključimo v tradicionalne koncertne programe in zgradimo mostove med mojstrovinami preteklosti in glasbo današnjega časa.«
Yehudi Menuhin
Gstaad Menuhin Festival
Spodbujanje mladih talentov je bilo osrednjega pomena za festival, ki ga je leta 1957 ustanovil violinist Yehudi Menuhin, in ta duh živi naprej v ambiciozni akademiji, ki letos bogati program, posvečen »migracijam«. Gre za bogato in bogato raziskano temo, vključno s potopitvami v izgnanstvo in nostalgijo. Šostakovič je prejel 50 let; jodlanje je bilo sprejeto; violinistka Patricia Kopatchinskaja pa se loteva pojmov »izvor« in »izziv«. Les Arts Florissants, ki jih je vodil William Christie, so migracije začele s Händlovo opero Izrael v Egiptu.
Verbier Festival
Od izbrane komorne glasbe prek opere do orkestrskih mojstrovin, nič ne napolni gorskega zraka švicarskih Alp tako kot Verbierjev kal učenja, nastopanja in odkrivanja – kraj, kjer glasbeni velikani in dobrota današnjega časa hranijo ambiciozne velikane in dobroto jutrišnjega dne. Švicarski nacionalni ponos, ki je bil priznan na otvoritvenem večeru, se z zvezdniškim programom razteza na približno 100 dogodk0v. Jean-Efflam Bavouzet je predstavil celotno Ravelovo solo klavirsko glasbo; Bryn Terfel je prevzel naslovno vlogo v Puccinijevi enodejanki Gianni Schicchi; po klasični glasbi pa se je predstavil jazz v izvedbi Brad Mehldau Tria.
Verbier Festival
Iz od Švice nekajkrat večje Francije so izbrali le dva festivala.
Festival v Evianu je odprl dirigent Ivan Fischer z Budimpeštanskim festivalskim orkestrom z Gustavom Mahlerjem
Čeprav nikakor ni izključno operni festival, je operni oder še vedno v središču vrhunskega festivala v Aixu, bodisi v svetovnih premierah bodisi v produkcijah, ki spodbujajo k razmišljanju. »Metamorfoza« je bila osrednji del letošnje ponudbe, ki vključuje premiero opere Sivana Eldarja Devet draguljev jelenov v režiji Petra Sellarsa, radikalno predelavo Brittnovega Billyja Budda in Cavallijeve opere La Calisto. V koncertni dvorani je Simon Rattle dirigiral svojemu Bavarskemu radijskemu simfoničnemu orkestru, ki je nastopil z deli v Ligetija, Wagnerja in Brucknerja, Quatuor Diotima pa je združil glasbo Bouleza, Kaie Saariaho in Debussyja.
Théâtre de l’Archevêché — Festival d’Aix-en-Provence, 15. julija 2025, foto Vincent Beaume
Festival d’Aix-en-Provence, ustanovljen leta 1948, se je hitro uveljavil kot eden glavnih dogodkov mednarodne operne sezone. Festival, ki je zavezan ustvarjanju novih opernih produkcij in organizaciji koncertov najvišjega kalibra, lahko sodeluje z gledališkimi režiserji, ki so na čelu svojega poklica, vizionarskimi orkestri in dirigenti, vrhunskimi igralskimi zasedbami in največjimi sodobnimi skladatelji. Sodobna glasba ima na festivalu resnično posebno mesto, saj vsako leto ustvarijo in naročijo pomembna nova dela priznanih skladateljev. Zaradi svojega ugleda lahko sklepa koprodukcije z vodilnimi mednarodnimi opernimi hišami, ki predstavljajo festivalske produkcije skozi vse svoje sezone.
Pod provansalskim nebom, na dvorišču gledališča Théâtre de l’Archevêché ali hotela Hôtel Maynier d’Oppède; ali na odru gledališča Théâtre du Jeu de Paume, Grand Théâtre de Provence ali stadiona, Festival d’Aix ponuja trenutke intenzivne druženja, v katerih se veličastni glasovi najbolj nadarjenih pevcev z vsega sveta mešajo s petjem škržatov. Prav tako si je ustvaril ime kot središče vneme in inovativnosti z uvajanjem novih pristopov in repertoarjev, premikanjem meja opere, ustvarjanjem povezav z drugimi umetnostmi in spreminjanjem odnosa med deli, prizorišči in občinstvom – ki ima nato priložnost odkriti nove oblike, umetnike in obzorja. Že več kot 75 let je opera na Festivalu d’Aix odraz sveta, izraženega v umetniških prispodobah, iz katerih izvirajo lepota, čustva in živahna misel. In zato je festival leta 2023 prejel nagrado za najboljši operni festival, ki jo podeljuje nemška revija Oper!, in nagrado za najboljši festival, ki jo podeljujejo mednarodne operne revije. Leta 2025 je Festival d’Aix-en-Provence prejel nagrado Birgit Nilsson – najprestižnejšo nagrado v svetu klasične glasbe – s čimer je postal prva kulturna ustanova, ki je kdaj prejela to priznanje.
Festival vključuje tudi bogato in raznoliko ponudbo »Aix en juin« s programom, namenjenim lokalnemu občinstvu. Te svečanosti, ki so popolnoma brezplačne, pomagajo ustvariti močno regionalno prisotnost, kar je še ena značilnost Festivala d’Aix! K vsemu temu se doda dinamična vloga, ki jo imata svetovno znana Akademija in Enoa (evropska mreža opernih akademij); vitalnost sredozemskih projektov, ki jih vodi Orchestre des Jeunes de la Méditerranée; ter pomemben doseg pobud za ozaveščanje, umetniške prakse in dejavnosti odkrivanja opere, ki jih izvaja oddelek za kulturne pobude Passerelles, ki vsako leto sodeluje z več kot 4500 udeleženci.
Nagrada Birgit Nilsson
“Z velikim ganjenjem sporočamo, da je bila nagrada Birgit Nilsson za leto 2025 podeljena Festivalu d’Aix-en-Provence, s čimer je postal prva kulturna ustanova, ki je kdaj prejela to priznanje. Nagrada Birgit Nilsson, najprestižnejša nagrada v svetu klasične glasbe, nam je bila podeljena »kot priznanje za izjemne umetniške dosežke Festivala in njegovo zavezanost razvoju in naročanju novih opernih produkcij«, so sporočili iz fundacije Birgit Nilsson.
Podelitev nagrade v Stockholmu
Ta nagrada je izjemna čast in pomeni pomemben mejnik v zgodovini festivala. Nagrajuje ambiciozno umetniško vizijo in neomajno predanost ustvarjanju in odličnosti. To priznanje sprejemamo s posebnim poudarkom na Pierru Audiju, našem nedavno preminulem generalnem direktorju. Pierre je bil obveščen o tej neverjetni novici in je bil ponosen in globoko ganjen. Veselil se je praznovanja te velike časti z ekipo in vsemi našimi partnerji. Pierre bi nas nedvomno spodbujal, da z močjo in zvestobo nadaljujemo pot, po kateri festival hodi od leta 1948.
Vsem javnim in zasebnim partnerjem se toplo zahvaljujemo za njihovo zaupanje, zvesto predanost in neomajno podporo, ki so bistvene za nadaljevanje poslanstva festivala.
Paul Hermelin, Predsednik upravnega odbora, Izvršni odbor festivala
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec