Založba ZRC po tradiciji pripravi v decembru še zadnjo letno tiskovno konferenco s predstavitvijo novih knjig, njihovih avtorjev, urednikov, raziskovalcev, sodelavcev znanstvenih inštitutov, prevodov, tujejezičnih izdaj… Zadnje srečanje letos bo v četrtek, 11. decembra, ob 11. uri v Atriju ZRC. Predstavili bodo kar dvanajst novih knjig.
Najuglednejša slovenska knjižna zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jo je bil ustanovil in vrsto let vodil dr. Anton Ocvirk, je tokrat dočakala že kar Osmo knjigo Zbranih del Mirana Jarca.
Miran Jarc, vsestranski slovenski pisatelj, rojen v začetku 20. stoletja in umrl 1942 v Kočevskem Rogu, je pisal tudi vidne eseje o umetnosti, literarne članke in poročila o novih knjigah. V osmi knjigi zbranih del so kronološko razvrščeni eseji o pomembnih umetniških pojavih njegovega časa; omeniti velja refleksiji »O, človek!« (1922), Umetnost in življenje (1924) ter biografske eseje o Kafki, Lawrenceu, Galsworthyju, Tavčarju, Župančiču in Gradniku.
V letih 1920–1940 je Jarc spremljal predvsem nemško in francosko publicistiko ter slovensko prevodno književnost; nastajali so zapisi o tujih književnostih (zlasti angleški, ameriški, nemški in francoski), ki se ukvarjajo s splošnimi pojavi teh literatur, pa tudi s konkretnimi imeni, predvsem francoske književnosti, ki jo je podrobneje poznal. Kot je ugotovila literarna zgodovina, so Jarčeva poročila o knjigah in njihovih avtorjih bolj povzemanje tujih zapisov kot pa plod njegove lastne presoje. Pa vendar imajo ti članki precejšnjo vrednost za našo literarno kritiko med obema vojnama, saj so mnogi med prvimi opozorili na pomen določenih prevodov pri nas (npr. iz francoske lirike, norveške in flamske literature), če ne omenjamo, da so številni sploh prvi tehtnejši zapisi o določenih avtorjih (Stendhalu, Galsworthyju, Cendrarsu, Célinu) v slovenščini.
Knjiga je izšla že kot 293. v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev, uredil pa jo je Drago Bajt, znani komparativist in rusist ter prevajalec in publicist.
Na slovensko literaturo in literate se navezuje knjiga Od intimizma do reizma. Spremembe literarnega subjekta. Knjigo več avtorjev je uredil Marko Juvan.
Monografija prinaša svež vpogled v ključne preobrate slovenske književnosti po drugi svetovni vojni. Urednik Marko Juvan in sodelujoči avtorji razgrinjajo, kako se je literarni subjekt v zgolj dveh desetletjih preoblikoval od intimističnega posameznika, ki v liriki izraža čustveno notranjost in humanistično občutljivost, do reizma, kjer se subjekt razblini v stvari, jezik in igro označevalcev. Knjiga osvetli opus Ivana Minattija, Ade Škerl, Rudija Šeliga, Saše Vegri in drugih, ter pokaže, kako so intimistične in modernistične poetike vstopale v dialog s političnimi pritiski, družbenimi spremembami in mednarodnimi tokovi. Poleg tega se monografija dotakne tudi vprašanj ideologije, filozofije in metodologije literarne zgodovine, s čimer odpira prostor širši kulturni refleksiji. Delo je tehten prispevek k razumevanju slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja in njenega umeščanja v svetovni literarni sistem.
Kazalo vsebine
Predgovor
Marko Juvan: Spremembe literarnega subjekta od intimizma do reizma
Brane Senegačnik: Subjekt, historični narativ in lirično obzorje v poeziji Ivana Minattija
Darja Pavlič: Romantične lastnosti Minattijeve lirike
Marija Stanonik: Kontrapunkt Minattijeve poezije
Vita Žerjal Pavlin: Intima v javnosti: poezija Ade Škerl v Obledelih pastelih
Boris A. Novak: Beseda srca ali stvar-nost jezika: konflikt med intimizmom in reizmom
Marijan Dović: Od »dume« do »apokalipse«: dva poskusa utišanja slovenske pesniške neoavantgarde v šestdesetih letih 20. stoletja
Marko Juvan: Antologija 57 pesmi od Murna do Hanžka: vpis neoavantgarde v kanon modernega pesništva
Alojzija Zupan Sosič: Pripovedni subjekt v romanu Triptih Agate Schwarzkobler Rudija Šeliga
Alenka Koron: Pripovedni opus Rudija Šeliga: nekaj naratoloških in drugih opažanj
Tomaž Toporišič: Šeligovo magijsko performativno gledališče krutosti
Varja Balžalorsky Antić: Razvoj literarnega subjekta v pesniških zbirkah Saše Vegri
Andrejka Žejn in Mojca Šorli: Reizem in ludizem v korpusu slovenskih modernističnih besedil (1964–1972): empirični pogled
Marko Snoj: O priimkih Minatti, Menart in Šeligo
Imensko kazalo
O avtoricah in avtorjih
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec