Najštevilčnejša tiskovna konferenca založbe Mladinska knjiga v Knjigarni Konzorcij se je končala s kar tremi tortami in s praznovanjem treh življenjskih jubilejev neposredno udeleženih, nekaj pa jih je bilo še v “avditoriju”. Vseobsegajoče pa je celoletno praznovanje osemdesetletnice Mladinske knjige in spominjanje na prve pobudnice založniškega programa za mlade bralke in bralce knjig in Cicibana.
Tiskovna konferenca, vse fotografije Marijan Zlobec
V Sloveniji ni nikogar, ki se ne bi spomnil branja kakšne knjige, ko je bil še otrok, zato je obdarovanje prvčkov, kot je bil nekoč uporabil besedo nekdanji novinar Dela in kasneje ustanovitelj založbe Modrijan Branimir Nešovič.
Marjan Manček in Desa Muck
Jubileji pa seveda hkrati pomenijo staranje, tako da se bodo avtorji otroških in mladinskih knjig, ilustratorji in ilustratorke, urednice in uredniki nehote morali pomladiti. Mladinska literatura potrebuje mlade avtorje, sicer bo vse končalo pri pametnih telefonih in umetni inteligenci. A o tem še ni bilo govora.
Priprava svečk
No, jubileji vsekakor pomenijo ogromno ustvarjalnega dela v preteklosti, misli na druge, neznane bralce, pa ne samo mlade, saj se radovednost povezuje s starši in starimi starši, skratka z vsemi. Na srečanju je bilo več besed zahval, čeprav ne s kakšnimi uradnimi govori.
Slavko Pregl in Marjan Manček
Predstavili so novosti iz otroškega programa Mladinske knjige: Pavlina ima rojstni dan Dese Muck, Miška in povestice ter Rdeči čolniček Slavice Remškar, O fantu, ki je počel vse mogoče Slavka Pregla, Vsi štejemo Lile Prap in Križemsvet Neli K. Filipić.
Dramatizacija
Pogovoru z urednicama Ireno Matko Lukan in Tanjo Komadina so se pridružili avtorji Desa Muck, Lila Prap, Slavko Pregl, Slavica Remškar in Neli K. Filipić ter ilustratorji Ana Košir, Marjan Manček, Maša Kozjek in Igor Šinkovec, Polona Lovšin pa je bila na poti.
Desa Muck
Srečanje je potekalo v prazničnem vzdušju, saj so poleg predstavitev knjig obeležili tudi okrogle jubileje Dese Muck in Lile Prap – sedemdesetletnico in Slavka Pregla – osemdesetletnico.
Vsi so izgledali v vrhunski formi, da ne rečem mladi in polni energije za še nove knjige.
Mimogrede sem Lilo Prap vprašal, v koliko jezikov so že prevedene njene knjige. Odgovor me je presenetil. Pričakoval sem dvajset tujih jezikov, a je odgovorila, da v več kot štirideset.
Desa Muck je vedno v bolj humorni formi, čeprav se ne ravno razkošno smeji, a ima vedno polno domislic. Menda v družini pričakujejo naraščaj.
Priprava na skupni rez treh tort
Okrogli obletnici pa sta kot rečeno v avditoriju prazovala še nekdanji glavni urednik Dela Mitja Meršol – osemdesetletnico in vsestranski umetnik Andrej Rozman Roza – sedemdesetletnico.
Zdaj pa bo ali smo
Poleg omenjenih knjig pa je Mladinska knjiga pripravila še eno presenečenje: dve knjigi kot darilo za slovenske prvošolce. Dobili jih bodo vsi, a s to razliko, da bo knjiga Slavka Pregla O fantu, ki je iskal muco, namenjena otrokom v Ljubljani, knjiga O fantu, ki je imel rad ptičke pa dugim in je izšla v okviru Bralne značke. Obe knjigi je ilustrirala Ančka Kočevar.
Desa Muck in Ana Košir
Pavlina ima rojstni dan
Slikaniška zbirka Dese Muck Pavlina je namenjena otrokom od četrtega leta dalje in za prve bralne korake. Kratke pripovedi o navihani deklici Pavlini so otroci že vzljubili. Nekatere so realistične, druge čisto fantazijske – Pavlina, tako kot vsi otroci, zlahka prestopa iz resničnega sveta v pravljični svet. Je samosvoja deklica, prijazna in ustvarjalna, včasih pa naredi kaj čisto po svoje. V najnovejši knjigi junakinja Pavlina praznuje rojstni dan, na zabavo povabi – na željo mame – tudi fanta Tinija, ki se je pred kratkim preselil v njihovo ulico. Zgodi se nekaj lepega … Ilustratorka Ana Košir otroka z ilustracijami zvabi k spraševanju in pripovedovanju, knjigo predstavlja Mladinska knjiga.
Desa Muck je na predstavitvi knjige opozorila, da je napisana oziroma natisnjena s samimi velikimi črkami, tako da bi jo brali najmlajši bralci, kot rečeno nekako od starosti štirih let pa do šole. Tema rojstnega dne je v otroštvu izjemno pomembna, česar se zavedata tako Desa Muck kot ilustratorka. Slišali smo prigodo o povabilu na rojstni dan celega razreda, a ni prišel nihče.
Kot smo slišali predstavitev Dese Muck, je avtorica izjemno priljubljenih serij Anica, Čudežna bolha Megi in Blazno resno. O Pavlini je napisala že pet knjig. Prvo svojo izjemno odmevno knjigo Blazno resno o seksu pa je napisala že leta 1993, kot se je spomnila. Ni pa povedala, kakšno knjigo na morebitno isto temo bi napisala zdaj. O praznovanju rojstnih dnevov otrok ima sama veliko izkušenj, tudi socialnih razlikah in mnenja, da se nekaterih otrok ne vabi.
Zanimivo pa je bilo, da nihče od predstavljenih avtoric in avtorjev ni bil predstavljen po svojih nagradah.Bilo je preveč vsega in bi bilo morda neuravnoteženo ? Je pa Desa Muck neverjetno ustvarjalna in je njen opus dobesedno izjemen in med bralci kontinuirano več kot trideset let. Morda preseneča, da so knjige v zbirkah Čudežna bolha Megi, Škratovile in Pavlina nastale nekako od leta 2012.
Urednica Tanja Komadina in Slavica Remškar
Miška in povestice
Slavica Remškar, pisateljica in dolgoletna urednica revij Ciciban in Cicido, že vrsto let izbira in prireja pravljice iz različnih koncev sveta za objavo v revijah. Za zbirko Zlata ptica je zbrala dvanajst avtorskih priredb čudežnih pravljic za najmlajše in še trinajsto za srečo.
Slavica Remškar in Maša Kozjek
Ilustratorka Maša Kozjek se ne zboji ne zmaja ne jage babe, naslikati zna ljubeče in hudobne ljudi, žalost in jezo, veselje in sočutje … Jezik Slavice Remškar je izjemno sočen in primeren za glasno branje najmlajšim. Odlična knjiga – odprite jo, pravi Mladinska knjiga.
Slavica Remškar je imela dve novi knjigi
Slavica Remškar je predstavila, kot bomo videli, dve knjigi. Spregovorila je o genezi knjige; sama je spremenila nekatere pravljice, kot so bile objavljene že poprej, a je kot avtorica odkrila nove poudarke, ker sta se medtem izkušnja in svet otrok spremenila. Pravljice temeljijo na ljudskem izročilu. Prvič so bile objavljene v omenjenih revijah, ki ju je urejala, tokrat pa so prvič dobile zaokroženo knjižno celoto.
Slavko Pregl, Marjan Manček in Desa Muck
Rdeči čolniček
Fantek Inaj je tak kot mnogo predšolskih otrok. Vas zanima, kaj vse se mu godi? Še in še se igra. Rad se pogovarja. Ne samo z mamo in tatkom, tudi s strici in tetami, sosedami, sestričnami, bratranci in prababico. Ker je zelo stara, zanjo zelo lepo skrbi. Kaj še? Dobil je bratca Maja. Kaj še? Inajev rdeči čolniček je nekaj posebnega. Lahko se spremeni v kahlico. Čudovite zgodbe Slavice Remškar bogatijo humorne ilustracije Polone Lovšin.
Kot je omenila so take, da se vsak otrok v objavljenih zgodbah prepozna, sama pa občuti, kako otroci te zgodbe radi tudi poslušajo, ker govorijo o njih samih. Tu je toliko prizorov, na katere morda nikoli ne bi niti pomislili, če pogledam prizorček otroka na kahlici. Vse je z eno besedo simpatično, tako kot domiselne ilustracije, med katerimi že na naslovnici opazimo mladega očka, ki pelje na sprehod svojega sinčka, a oče nosi majico s številko 77, s čimer prepoznamo kar slavnega Luko Dončića. Morda pa mu bodo knjigo poslali in jo bo lahko prebiral svoji hčerki.
Slavko Pregl razlaga nastajanje svojih treh knjig
O fantu, ki je počel vse mogoče
Ob osemdesetletnici enega od najpomembnejših in najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev za otroke in mladino Slavka Pregla (1945) so izdali knjigo njegovih kratkih zgodb v tandemu z ilustratorjem Marjanom Mančkom.
Avtorje lahko preštejete in pomnožite njihovo število knjig s 30, 40, 50
To so humorne in rahločutne zgodbe, polne utrinkov iz vsakdanjega sveta širše družine, brata in sestre, mame in očka, dedka in babice. Najmlajši bralci Tarasa in njegovo družino že dobro poznajo, saj so izšle že tri slikanice, pravi Mladinska knjiga.
Pregl je poudarjal zasluge drugih pri nastanku te knjige, sam jo je le napisal. Je pa, kot rečeno, to že četrta knjiga iz serij o Fantu… Najbolj skrivnostna je o Fantu, ki je lepo pozdravljal. Takih, se zdi, ni. Zgodbice so hudomušni prizori, celo kot nekakšni dvoboji otrok: Ele iz četrtega in Tarasa iz prvega razreda s starši ali starimi starši. Mančkove ilustracije so vedno zelo prisrčne, a raje bolj nazorne. Povedal je, da ga je Pregl povabil že od svoje prve knjige Odprava zelenega zmaja leta 1976.
Lila Prap in urednica Irena Matko Lukan
Vsi štejemo
Hudomušna kartonka pripoveduje zgodbo o živalih, ki se zaljubijo in si ustvarijo družine, pri čemer ima vsaka od njih različno število potomcev. To bo veselja in igranja. Otroci se bodo naučili šteti do deset in spoznavali bodo živali. Kako se oglašajo, plazijo, skačejo, letijo …? Kako raznolik in čudovit je ta naš svet.
Lila Prap je že pred desetletji odkrila svoj stil, ki je do danes ohranil svojo posebnost in v bistvu enkratnost, tako da so ga prepoznali že po sem svetu.
Vsebina je kratka, strnjena na vprašanja in odgovore, a vzbujajo domišljijo: Lev in levinja sta se zaljubila. Pet levčkov sta dobila.
Čar njenih knjig je, da je avtorica besedil, ilustracij in oblikovanja. Še večji čar pa je njena umetniška ilustratorska sposobnost različne živali počlovečiti in jih narediti simpatične, hkrati pa jih nekako umešča v naravni prostor ali vsaj simbolično okolje.
Igor Šinkovec in Neli K. Filipić
Križemsvet
Poetična, nežna, močna in slikovita zgodba Neli K. Filipić in Igorja Šinkovca pripoveduje o babici, ki je živela povsod in nikjer. Spoprijateljila se je z otrokom, ki je imel Veliko knjigo besed. Kaj vse ji je pričaral? Izjemno močna slikanica nas vabi v domišljijski svet, kjer je vse mogoče, kjer je svetlo in toplo, hkrati pa se le z nevidno slutnjo dotika morebitnih temnih poti – žal so na tem svetu ljudje, ki nimajo doma. Knjiga je večplastna, morda bo spodbudila odrasle, da bodo otroke povabili k razmišljanju in pogovoru, kaj je prav in kaj ne, pravi Mladinska knjiga.
Prva vrsta je vedno najpomembneša
Igor Šinkovec je povedal, da ga je tekst navdušil, kako je bil odprt in ima veliko interpretacijskih smeri in možnosti. Izjemna je dramaturgija knjige, njena gradnja. Ilustracije so v knjigi kar velikega formata, precej monumentalne, bi se dalo reči, kar pokaže že naslovnica z ogromno želvo, tako da sta dva človeška potnika na njenem hrbtu kot palčka.
Marijan Zlobec