Sinoči, 3. novembra 2026, so se na osrednjem dogodku nacionalne pobude Branje na recept v Cankarjevem domu srečali izjemni posamezniki iz sveta zdravstva, kulture, izobraževanja, znanosti, gospodarstva in športa ter skozi navdihujoče nagovore spregovorili o branju – zakaj berejo, kako je branje sooblikovalo njihovo življenjsko in poklicno pot in katero knjigo bi predpisali na recept. Dogodek, na katerem smo slavili moč branja, je pokazal, da so knjige in kakovostne revije mnogo več kot vir znanja ali veselja ob branju – so pomembna popotnica za izpolnjeno in uspešno življenje posameznika in dragocena naložba v lepšo prihodnost vseh nas.
Dogodek v Kosovelovi dvorani CD, fotografije Sandi Fišer
Na dogodku so nas kot bralci na navdihujoč način nagovorili: strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana dr. Marko Pokorn, odgovoren za Blagovno znamko in Komuniciranje v NLB Skupini Andrej Krajner, nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc, gospodarstvenik dr. Iztok Seljak, generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe dr. Alenka Kepic Mohar, pisatelj, prevajalec in komik Boštjan Gorenc Pižama in nekdanja ravnateljica mag. Marijana Kolenko. Sodelujoči so ob osebnih zgodbah in izkušnjah s strokovnega vidika predstavili pomen branja ter pokazali, da knjige niso pomembne le za pridobivanje znanja, temveč tudi za posameznikov razvoj, uspeh, ustvarjalnost, empatijo in povezanost.
V večer nas je z uvodnim nagovorom popeljala predsednica uprave Mladinske knjige Nataša Kraškovic, obiskovalce je uvodoma nagovoril tudi Denis Baš, dr. med., predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. Skozi videonagovor je obiskovalce nagovorila tudi dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije in častna pokroviteljica pobude Branje na recept.
»Ponosna sem, da smo pobudo Branje na recept zasnovali v Mladinski knjigi, in me iskreno veseli, da je s pomočjo partnerjev prerasla v nacionalno pobudo. Danes, ko naši otroci odraščajo ob zaslonih, je še posebej pomembno, da branje ponovno postane del njihovega vsakdana. Branje krepi sposobnost razumevanja, mišljenja in izražanja, širi obzorja, nas uči medsebojnega spoštovanja in nas povezuje kot skupnost. Z branjem otrokom odpiramo svet in ustvarjamo možnosti za njihovo prihodnost. Zato berimo z otroki in berimo vsak dan.
Največ pa lahko dosežemo skupaj, ko se s srcem povežemo za skupni cilj. Zato verjamem, da smo na pravi poti. Iskrena hvala prav vsem, ki po njej hodite skupaj z nami,« je zbrane nagovorila Nataša Kraškovic, predsednica uprave Mladinske knjige.
Dr. Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, je v uvodnem nagovoru predstavil, zakaj je branje z otroki tako pomembno: »Pediatri v zadnjih letih opažamo vse več težav pri razvoju govora in jezika ter uravnavanju čustev in vedenja. Vzroki so številni, med izzivi pa so tudi zasloni, ki vse pogosteje izpodrivajo igro, gibanje, pogovor in druženje. Danes pediatri ob preventivnih pregledih triletnikom podarjamo revijo Cicido, ki z izbranimi vsebinami in čudovitimi ilustracijami spodbuja radovednost in domišljijo. Starše pa vabimo, naj skupno branje postane del njihovega vsakdana. Za takšno priporočilo imamo dobre znanstvene dokaze. Zato je moj recept preprost: nikoli ni prezgodaj, da začnemo brati z otrokom.«
Častna pokroviteljica pobude Branje na recept predsednica republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je obiskovalce nagovorila z besedami: »Z velikim veseljem sem dodelila častno pokroviteljstvo pobudi Branje na recept. Branje je ena najdragocenejših popotnic, ki jih damo lahko mlademu človeku za življenje in je mnogo več kot le prijetno preživljanje časa. Gradi temelje bralne pismenosti, bogati jezik in besedni zaklad, krepi zbranost, domišljijo, kognitivne sposobnosti in kritično mišljenje. Uči nas, da svet ni enoznačen, da ga lahko in tudi moramo pogledati tudi skozi oči drugega. Zato branje ne gradi le bolj uspešnega posameznika, ampak tudi bolj razumevajočo družbo.«
Navdihujoč večer je povezovala Klara Eva Kukovičič, za posebno vzdušje je poskrbel glasbeni gost Vlado Kreslin, ki je zaključil večer s skladbo Pustite nam ta svet z besedilom Dušana Velkaverha in glasbo Janija Goloba. Prav za pobudo Branje na recept pa je nov aranžma skladbe napisal Matija Krečič in tako je to postala tudi uradna skladba pobude. Večer se je tako zaključil z mislijo, ki povzema srce pobude: otrokom pustimo svet, v katerem bodo odraščali s knjigami, zgodbami in domišljijo.
Devet pogledov na moč branja
Doc. dr. Marko Pokorn, specialist pediatrije in infektologije ter strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je izpostavil pomen branja za otrokov razvoj: »Raziskave potrjujejo, da imajo predšolski otroci, ki so izpostavljeni digitalnim medijem, tanjšo možgansko skorjo, bolj plitve možganske brazde, in to na ključnih področjih, ki vplivajo na pozornost, pomnjenje in številne druge pomembne sposobnosti. Najbolj prizadeti so otroci, ki še nimajo razvite osebnostne strukture in kognitivnih sposobnosti, do enakih spoznanj so raziskovalci prišli tudi pri mladostnikih. Kakšen je protistrup za zrenje v zaslone? Branje!«
Svoje razmišljanje o branju je predstavila dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige, direktorica Cankarjeve založbe in strokovnjakinja za bralno kulturo. Izhajala je iz osebnih spominov na otroštvo in lastnih bralnih ritualov ter opozorila na spreminjanje našega odnosa do knjig. »Kot pravi priznana nevroznanstvenica Maryanne Wolf, s knjigami najprej pridobivamo znanje. Nato smo bralci iz užitka, ko se z branjem potapljamo v zanimive zgodbe, raziskujemo neznane pojave in beremo poezijo, ki nam jemlje dih. Nazadnje smo tudi
bralci, ki nam knjige omogočajo umik v intimni prostor, ko sami s seboj razmišljamo o vprašanjih našega bivanja. To je nekaj, kar se zdi, da nam danes polzi skozi prste. Mi odrasli se bomo odločali, ali bomo še zmogli zadržati refleksivni nivo branja, ki je pot do vsega novega, idej in inovacij, ter razumevanja drugega.«
O branju kot naložbi v prihodnost je spregovoril Andrej Krajner, direktor Blagovne znamke in komuniciranja v NLB Skupini, ki je branje povezal z razumevanjem informacij in sposobnostjo sprejemanja premišljenih odločitev ter poudaril njegovo vrednost za posameznika in družbo. »V NLB smo takoj prepoznali velik potencial pobude Branje na recept, ki si prizadeva za izjemno pomemben cilj: da branje ponovno pridobi mesto v vsakdanjem življenju družin. V Sloveniji imamo veliko težavo s finančno pismenostjo, kar ljudem povzroča nemalo stisk pri sprejemanju premišljenih finančnih odločitev. Finančna pismenost pa se začne z bralno pismenostjo. Zato smo se v NLB pridružili nacionalni pobudi Branje na recept, ki smo jo podprli dolgoročno, saj verjamemo, da je vlaganje v bralno pismenost najboljša naložba v uspešno prihodnost naših otrok in naše družbe.«
Povezavo med branjem in športom pa je v nastopu z naslovom Pribêri si svojo zmago predstavil nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc. Tako kot športni trening tudi branje razvija vztrajnost, osredotočenost, samodisciplino in sposobnost poglobljene koncentracije. »Ali je uspeh povezan z branjem? Že s širjenjem lastnega znanja naredimo velik korak na poti do svoje zmage. Kaj pa uspeh v športu? Temelj uspeha športnika so treningi, na katerih vedno znova ponavljaš enake ali podobne vaje in gibe kot na tekmi. Športnik skozi kariero razvije številne pomembne lastnosti: vztrajnost, zahtevnost do sebe, osredotočenost, samodisciplino, organiziranost. In prav te lastnosti sem tudi sam razvijal z branjem. Če je športno udejstvovanje trening za telo, je branje trening za možgane. Biti vrhunski v športu pa zahteva oboje,« je povedal Cene Prevc.
Dr. Iztok Seljak, nekdanji dolgoletni direktor Hidrie, je orisal svojo pot bralca in pokazal, kako mu je branje pomagalo do inovativnosti. »Edini način za to, da ne ostanemo zadaj, je ta, da smo stalno spredaj, da kažemo pravo pot naprej in po njej hodimo in jo vedno znova prehodimo pred vsemi drugimi, pri čemer pa nam lahko odločilno pomagajo vsi razpoložljivi opisi te poti vseh tistih, ki so delčke te poti ali že prehodili ali pa so si, pa četudi samo v mislih in fantaziji, to lahko predstavljali.«
O pomenu zgodb za posameznika in skupnost je spregovoril tudi Jure Novak, generalni direktor Cankarjevega doma. Izhajal je iz osebne izkušnje odraščanja s knjigami in njihove spremljevalne vloge na življenjski ter poslovni poti. Opozoril je na pomen zgodb in kulture pri oblikovanju osebnosti in skupnosti ter izpostavil tudi vlogo Cankarjevega doma pri podpori knjigi in bralni kulturi.
O pomenu branja za razvoj in rast šolske skupnosti je spregovorila mag. Marijana Kolenko, nekdanja ravnateljica. Upad branja med otroki in mladostniki je zato resen izziv, saj lahko njegove posledice zaznamujejo tudi njihovo odraslo življenje.
Večer je s prispevkom Širjenje bralnega virusa med mlade sklenil pisatelj, prevajalec, komik in nekdanji urednik Boštjan Gorenc – Pižama. Z opisom svoje bralske poti in osebnih izkušenj ter z značilnim humorjem je pokazal, kako lahko otroke navdušimo nad knjigami.
»Besede mičejo, zgledi vlečejo. In če bomo starši otrokom pridigali o pomenu branja, nas pa ne bodo nikoli videli s knjigo v rokah, bo vse skupaj bob ob steno.«
O dogodku in pobudi Branje na recept
Ideja za pobudo Branje na recept se je rodila v uredništvu revije Cicido kot odgovor na upad bralnih navad in izzive na področju bralne pismenosti. Mladinska knjiga se je povezala s pediatri, ki imajo z otroki in njihovimi starši reden stik prav v prvih letih življenja in jih lahko spodbudijo k rednemu skupnemu branju. V okviru pobude bo vsako leto približno 20.000 triletnikov ob sistematskem pregledu pri pediatru prejelo posebno tematsko številko revije Cicido, njihovi starši pa gradivo z napotki za skupno branje. V okviru pobude organiziramo skupna branja ter med drugim razveseljujemo otroke, ki se zdravijo v Pediatrični kliniki Ljubljana.
Dogodek, namenjen spodbujanju branja, je potekal v okviru vseslovenske pobude Branje na recept, ki jo je zasnovala Mladinska knjiga v sodelovanju s strokovnjaki, Sekcijo za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v okviru Programa ZDAJ. Glavni partner pobude je NLB, ki je s svojo podporo omogočil, da je prerasla v nacionalno pobudo.
Sporočilo pobude pomagajo širiti medijski partnerji Radio Slovenija, Insmedia, Europlakat, Next Media in Pro Plus. Dogodek Branje na recept je potekal v sodelovanju s Cankarjevim domom. Častna pokroviteljica pobude je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Deset minut, ki lahko spremenijo veliko
Raznoliki pogledi gostov so pokazali, da branje presega meje posameznih poklicev in generacij. Je vir znanja in ustvarjalnosti, trening pozornosti in vztrajnosti, pot do razumevanja drugačnih pogledov, uči nas empatije in nam daje priložnost za umiritev. Še posebej dragoceno je skupno branje z otroki, saj jim odrasli z njim ne podarimo le zgodb, temveč tudi čas, pozornost, občutek varnosti in bližino.
Prav zato pobuda Branje na recept starše spodbuja k preprosti, a dragoceni vsakodnevni navadi: vsak dan vsaj deset minut skupnega branja z otrokom. Za to ne potrebujemo posebnih priprav ali velikih sprememb v vsakdanjiku. Potrebujemo knjigo, nekaj časa in pripravljenost, da zgodbo delimo.
Marijan Zlobec