Julijsko festivalsko dogajanje bodo na 73. Ljubljana festivalu v njegovem nadaljevanju zaznamovali vrhunski mednarodni komorni koncerti. Kot prvi bo že v ponedeljek, 21. julija, ob 20. uri prvič letos na novi lokaciji, v Narodni galeriji, nastopil sloviti Korejski komorni orkester.
Esther Yoo, foto njen spletni profil
Narodna galerija je vsako leto s svojo Veliko dvorano, ki letos gosti del posebne in izjemne razstave Barok, prizorišče vsaj enega komornega ansambelskega koncerta, najraje s številnimi in vsakoletnimi gosti iz Azije. Spomnimo, da je lani v Narodni galeriji gostoval Filharmonični orkester iz Seongnama iz Južne Koreje.
Korejski komorni orkester letos praznuje 60 let
Korejski komorni orkester, najstarejši v Koreji, letos praznuje 60 let. Pod vodstvom Min Kima so si pridobili svetovni sloves in nastopili celo v Unescu in OZN.
Min Kim je violinist in koncertni mojster ter dirigent
Ponedeljkov koncert ima naslov Klasični biseri z Daljnega vzhoda.
Esther Yoo
Na koncertu bodo igrali različne skladbe, med drugim korejsko ljudsko pesem Jindo Arirang, sledili bodo virtuozni Franz Liszt in Max Bruch ter Antonín Dvořák s svojo Serenado. Solo violinistka bo Esther Yoo, ameriška violinistka korejskega rodu, spremljala jo bo pianistka Ilia Kim.
Ilia Kim
Malédiction je eno od zgodnjih koncertantnih del Franza Liszta, ki se je v začetku tridesetih let 19. stoletja navduševal nad virtuoznim igranjem Niccoloja Paganinija, čigar “diabolični” slog je prenesel na klaviaturo. Gre za zanimiv mozaik spreminjajočih se razpoloženj, od igrivih do resnobnih.
Jindo Arirang izpod peresa korejskega skladatelja Jisooja Leeja je različica na priljubljeno ljudsko pesem Arirang, ki v Koreji velja za neuradno himno in je deležna nemalo interpretacij ter predelav.
Več skladateljev je slavnim violinistom svojega časa namenilo glasbo, med njimi sta Max Bruch, ki je svoj Adagio appassionato napisal za Josepha Joachima, in Peter Iljič Čajkovski, ki je svoj Valček-scherzo posvetil Josifu Kotku.
Serenado Antonina Dvořaka sestavljajo kontrastni stavki, v katerih slišimo kantabilni slog, melanholičen valček, duhovito igrivost, izrazito liriko in razposajenost.
Predstavljeni program bo izvedel Korejski komorni orkester, kot rečeno najstarejša tovrstna zasedba v Južni Koreji, ki slavi 60-letnico delovanja. Od leta 1979, ko je v Seulu in Hamburgu izobraženi violinist, pedagog in dirigent Min Kim postal njegov glasbeni direktor, je s številnimi turnejami po vsem svetu pridobil mednarodni ugled. Z nastopi v Unescovem centru v Parizu leta 1999 in na sedežu OZN v New Yorku leta 2000 je postal uradni komorni orkester miru OZN.
Esther Yoo, foto Wikipedija
Na solo violini bo igrala ameriška violinistka korejskih korenin Esther Yoo, ki je po študiju v Belgiji in Nemčiji sodelovala z dirigenti, kot so Vladimir Aškenazi, Gustavo Dudamel in Vasilij Petrenko.
Nastopila bo tudi korejska pianistka Ilia Kim, ki jo je glasbena pot peljala od študija v Berlinu, Salzburgu, Hannovru in Imoli do rednih koncertov v Aziji, Evropi in Ameriki.
Program:
Jindo Arirang za komorni orkester
Malédiction za klavir in godala, S. 121
Adagio appassionato, op. 57
Serenada za godala v E-duru, op. 22
Ilia Kim
Pianistka Ilia Kim, rojena v Seulu, je začela študij glasbe v svoji rodni državi. Njena zgodnja glasbena zrelost je že zgodaj pritegnila veliko pozornosti, kar je pri enajstih letih privedlo do prvega samostojnega recitala v dvorani za recitale umetniškega centra Sae Jong v Seulu. Leta 1983 in 1987 ji je mesto Seul podelilo prestižno županovo nagrado in štipendijo za študij v tujini. Leta 1989 je začela študirati na Visoki šoli za umetnost v Berlinu pri Laszlu Simonu in Georgu Savi ter leta 1994 diplomirala z odliko.
Ilia Kim
Nato je študirala na Mozarteumu v Salzburgu in na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hannovru. Od leta 1997 je študirala pri Pieru Rattalinu, Antoniu Ballisti in Francu Scali na Akademiji za pianistiko v Imoli, kjer je leta 2000 diplomirala, posvetila pa se je tudi fortepijanu pod vodstvom Stefana Fiuzzija.
Ilia Kim uživa v koncertnih dejavnostih v Koreji, Nemčiji, Avstriji, Franciji, na Švedskem, Finskem, Nizozemskem, v Romuniji, na Hrvaškem, v Italiji, na Portugalskem, v Mehiki, ZDA (Carnegie Hall), v Braziliji, na Kitajskem, sodeluje pa tudi na prestižnih festivalih, kot so Schleswig-Holstein Music Festival, Holland Music Sessions, Festival delle Città di Portogruaro, Festival v Dubrovniku, Festival Pianistico Internazionale “Arturo Benedetti Michelangeli” v Brescii in Bergamu (2002, 2004, 2010 in 2012) in Tiroler Festspiele v Erlu (2000-2005).
Ilia Kim
Leta 2007 je igrala pri Pavilhão Atlântico iz Lizbone pred 9000 gledalci. Igrala je z različnimi orkestri, kot so Orchestra Haydn iz Bolzana, I Pomeriggi Musicali iz Milana, Orchestra Sinfonica iz Rima, O.F.U.N.A.M. iz Mexico Cityja, Kitajski filharmonični orkester, Simfonični orkester Guangzhou, Orkester orientalskega umetniškega centra v Šanghaju, Dortmunderski filharmonični orkester, Filharmonični orkester iz Krakova, Simfonični orkester gledališča Teatro Nacional Claudio Santoro iz Brazilije, Orquestra Sinfonica Portuguesa iz Lizbone, Simfonični orkester iz Haife iz Izraela, Filharmonični orkester iz Seula in Simfonični orkester Nacionalnega radia KBS iz Koreje, Filharmonični orkester »Enescu« iz Bukarešte, Simfonični orkester Nacionalnega radia iz Bukarešte, Simfonični orkester Fairbanks, Orkester della Istituzione Sinfonica Abruzzese, E.A.O.S.S iz Palerma, Orkester gledališča Teatro Massimo »Bellini« iz Catanie, Orkester gledališča Teatro Massimo iz Palerma, Orkester Arene iz Verone, Simfonični orkester iz San Rema; več teh koncertov so v živo prenašali nacionalni radijski in televizijski sprejemniki Koreje, Romunije, Nemčije, Portugalske, Mehike in Italije.
Koncert Ilie Kim
Časopis The Strad je Esther Yoo označil za »vzor violinske solistke v moderni dobi«, The New York Times pa je navdušen odziv občinstva opisal kot »Paganinijev«. Takšni odzivi na njene nastope odmevajo na prizoriščih po vsem svetu, njena globoka izrazna globina in svežina interpretacije, skupaj z osupljivo bleščečo tehniko, pa jo nedvomno uvrščajo med vodilne violinistke na svetu.
Esther Yoo
V sezoni 2024/25 je Esther debitirala z Baltimorskim simfoničnim orkestrom, Calgaryjevo filharmonijo, Nizozemsko radijsko filharmonijo, Šanghajskim simfoničnim orkestrom in Kitajsko filharmonijo.
Esther Yoo
Nastopila je tudi s Kraljevim filharmoničnim orkestrom, Korejskim komornim orkestrom in se vrnila v ikonična prizorišča Wigmore Hall v Londonu in Concertgebouw Amsterdam, pridružila pa se je tudi Seattleskemu simfoničnemu orkestru in Hongkonški filharmoniji pri ameriških in azijskih premierah Raymond Yiujevega Koncerta za violino, skladbe, ki jo je napisal po naročilu obeh orkestrov in Simfoničnega orkestra BBC, s katerim je marca 2024 izvedla svetovno premiero.
Esther Yoo
Esther sodeluje z najvidnejšimi svetovnimi orkestri, vključno z Newyorško filharmonijo, Filharmonijo Los Angelesa, Orkestrom Minnesote, Filharmoničnim orkestrom, Filharmoničnim orkestrom Deutsche Radio Philharmonie, Kraljevo liverpoolsko filharmonijo, Orquestra Sinfónica RTVE, Melbournskim simfoničnim orkestrom, Seulskim filharmoničnim orkestrom, Simfoničnim orkestrom KBS, pa tudi na prizoriščih in festivalih, kot so Lincoln Center, Royal Albert Hall, Seulski umetniški center, Glasbeni festival Aspen, Praški pomladni festival in BBC Proms.
Posnetek za DG
Med njenimi sodelovanji z vodilnimi dirigenti so Gustavo Dudamel, Esa-Pekka Salonen, Vladimir Aškenazi, Jaap Van Zweden, Tugan Sokhiev, Vasilij Petrenko, Santtu-Matias Rouvali, Dalia Stasevska, Myung-Whun Chung in Karina Canellakis.
Esther Yoo
Esther je plodovita glasbenica, ki je pri založbi Deutsche Grammophon izdala več kritiško priznanih albumov, na katerih so koncerti Sibeliusa, Čajkovskega, Glazunova in nazadnje Brucha skupaj z Barberjem. Pri svojem novem albumu, ki je izšel v sezoni 2024/25, sodeluje z Long Yujem in Kraljevim filharmoničnim orkestrom. Pomembno vlogo ima tudi v glasbi za celovečerni film Na plaži Chesil, gostuje pa tudi na albumu pianista Chada Lawsona z naslovom Breathe, oba pa sta izšla pri založbi Decca.
Esther Yoo
Kot komorna glasbenica Esther redno nastopa na recitalih in kot ustanovna članica tria Z.E.N. skupaj z Zhangom Zuom in Narekom Hakhnazaryanom, s katerima je gostovala po Severni Ameriki, Evropi, Aziji in Avstraliji, ter izdala dva albuma pri založbi Deutsche Grammophon – Brahmsov in Dvorakov trio ter Through the Cold, na katerem sodelujejo Šostakovič, Babadjanian, Rahmaninov in Hačaturjan.
Leta 2010 je postala najmlajša dobitnica nagrade na mednarodnem tekmovanju violinistov Jean Sibelius in dve leti pozneje na tekmovanju kraljice Elizabete. Leta 2014 je postala umetnica nove generacije na BBC Radia 3, leta 2018 pa je bila izbrana med 30 najboljših umetnikov, mlajših od 30 let, na Classic FM pa je bila imenovana za prvo rezidenčno umetnico Kraljevega filharmoničnega orkestra. Leta 2020 je bila imenovana za eno od umetnikov »20 za 20« na seznamu WQXR, ki jih je vredno spremljati.
Esther Yoo
Med klasičnimi solistkami je edinstvena po tem, da je popolnoma trikulturna – rodila se je in svoja prva leta preživela v ZDA, preden se je izobraževala v Belgiji, Nemčiji in Združenem kraljestvu, vendar ponosno ohranja korejsko dediščino svoje družine. Korenine na treh celinah prispevajo k njeni vsestranskosti in izjemno širokemu razponu izražanja ter so nedvomno dejavnik, zaradi katerega je ena najbolj artikuliranih in nadarjenih komunikatork na področju klasične glasbe. Redno ustvarja in prispeva k številnim publikacijam, podkastom in oddajam, ki pokrivajo teme v glasbi in širše.
Naslovnica
Min Kim je eden vodilnih korejskih koncertnih violinistov in je zelo cenjen zaradi svoje vsestranskosti kot solist, komorni glasbenik, pedagog in koncertni mojster. Rodil se je v Seulu, diplomiral je na Seulski nacionalni univerzi in študiral na Staatlische Hochschule für Musik v Hamburgu pod vodstvom Wilfrieda Hankeja in Thomasa Brandisa kot študent s štipendijo DAAD. Med študijem v Nemčiji je pogosto nastopal na mednarodnih koncertnih turnejah orkestrov, kot so Kölnski komorni orkester, orkester N.D.R v Hamburgu in Simfonični orkester Berlinskega radia. Po vrnitvi v Korejo leta 1979 je bil imenovan za koncertnega mojstra Korejskega filharmoničnega orkestra in Simfoničnega orkestra KBS. Prevzel je tudi vodenje Korejskega komornega orkestra in bil imenovan za profesorja na Glasbeni fakulteti Seulske nacionalne univerze.
Min Kim je kot glasbeni direktor in koncertni mojster Korejski komorni orkester dvignil med najuspešnejše komorne orkestre v Koreji in ga popeljal na številne zelo uspešne mednarodne turneje. Med vrhunci so turneja med ZDA in Kanado (1995), mirovni koncert UNESCO (1999), koncert ob dnevu zaposlenih OZN (2000) v letih 2000–2010, festival Rheingau (Nemčija), glasbeni festival Naantali (Finska), Beethovnov velikonočni festival (Poljska), Mednarodni Mozartov festival (Estonija) in festival Speyer (Nemčija). Do leta 2011 je KCO sodeloval na več koncertih na več znanih evropskih festivalih. Je prvi Korejec, ki mu je Wolfgang Wagner, direktor festivala v Bayreuthu, podelil zahvalno plaketo za 20-letno zaporedje sodelovanja na festivalu (2002). Poljska vlada ga je odlikovala z odliko »Zasluge za kulturo Republike Poljske« za njegov prispevek h kulturni izmenjavi med državama (2007). Je tudi prvi Korejec, ki mu je predsednik Italije podelil odlikovanje »Una vita per la Musica« (2009).
Min Kim
Bil je član žirij na številnih mednarodnih tekmovanjih, kot so tekmovanje Wieniawski (Poljska, 1997–2006), tekmovanje za mlade glasbenike Čajkovski (1996, 2002, 2009), tekmovanje Sendai (Japonska, 2004), tekmovanje Leopold-Mozart (Nemčija, 2006), tekmovanje Markneukirchen (Nemčija, 2007), mednarodno tekmovanje na Kitajskem (2008) in tekmovanje kraljice Elizabete (2009, Belgija). Leta 2012 je bil ponovno povabljen na tekmovanje kraljice Elizabete. Šest let (1999–2005) je bil dekan Glasbene fakultete na Seulski nacionalni univerzi. Trenutno je zaslužni profesor Seulske nacionalne univerze in glasbeni direktor Korejskega komornega orkestra ter Seulskega ansambla Isang Yun.
