73. Ljubljana Festival se je sicer začel s tradicionalno Poletno nočjo s posvetitvijo ali počastitvijo jubileja kantavtorja in skladatelja Janeza Bončine Benča na polnem Kongresnem trgu, a se bo prva prava podoba mednarodnega programa pokazala že v prvem tednu, kot smo v uvodnem zapisu s tiskovne konference v Viteški dvorani Križank že poročali.
Umetniki, avtorji, voditelji…v Viteški dvorani Križank, vse fotografije Marijan Zlobec
Slavni slovenski kantavtor, kitarist, orgličar, pesnik, prevajalec, nekdanji glasbeni novinar, nekoč član nekaterih glasbenih skupin in še kaj bi se našlo – Tomaž Domicelj je za letošnji festival pripravil program in ga naslovil Zadja akustika. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo na Peklenskem dvorišču v Križankah, za katerega je dejal, da je za koncerte (njegovega solističnega glasbenega profila) najboljši prostor v domovini in tujini. Koncert bo 4. julija ob 21. uri.
Zbiranje za skupno fotografijo
Domicelj je tu nastopil kakih štirikrat, petkrat, enkrat v Viteški dvorani, enkrat pa v Preddverju ali atriju pred vhodom v poletno gledališče. Jubilejni in počastitveni koncert pa je imel pred dvema letoma na Kongresnem trgu, prav tako v okviru Poletne noči.
Tomaž je nosil majico Domicelj 77
Tomaž na tiskovni konferenci ni govoril nič poslovilnega, kaj šele zadnjega, tako da smemo njegov letošnji koncert imeti za enega po jubileju in pred naslednjim jubilejem. Se je pa spomnil svoje prve pesmi na albumu Tomaž v živo (1977) Stara mama, ob njej pa je bila še Gospod direktor.
Na tiskovni konferenci
Domicelj je ob radijskem snemanju njegovega nastopa in programa povedal, da bo enourni prvi del predvajan v živo v okviru oddaje slovenskim rojakom po svetu, kar je novost, a se zdi, da je ravno ta programski in vsebinski delež za Slovence v mnogih državah v Evropi, pa med ZDA in Kanado ter Avstralijo in Novo Zelandijo, med Srednjo in Južno Ameriko, a tudi med Azijo in Afriko – nekaj novega. Slovenci verjetno živijo v večini držav sveta, sedanja tehnična sredstva pa jim omogočajo sprejemanje radijskih in televizijskih programov kjerkoli že ste.
Tomaž Domicelj in Marjan Farič
V zadnjih letih, morda še posebej po Ježkovi nagradi in Poletni noči, je bil Tomaž Domicelj pogosto predvajan in ima celo lestvico najbolj popularnih pesmi, a ostaja po svojem glasbenem in izpovednem profilu nenadomestljiv. V sebi namreč združuje pesmi, petje, igranje na različne akustične kitare, orglice in – govorjenje.
Obiskovalci njegovih koncertov, zlasti na Peklenskem dvorišču, si ne znajo predstavljati zgolj glasbenega dela nastopa. Vedno nastane efekt zgodovine, govorjenja, pričevanja, anekdot, domislic, karakteristik določenih ljudi v lastnem doživljajskem in biografskem krogu. Pove, kar ve, najraje vse. Ob kakem požirku piva, da lažje govori.
Na tiskovni konferenci smo bili nekoliko v zadregi, ko je z odra dejal, da mu je direktor Darko Brlek prepovedal dolžino koncerta več kot dve uri. Brlek pa je nekoliko v zadregi prikimal, da je to bilo res. No, dve uri brez pavze je ravno prav ali več kot je trajala letošnja Poletna noč.
Tomaž Domicelj in direktorica GO ! 2025 Mija Lorbek
Domiceljeva Zadnja akustika je, po tiskovnem gradivu Festivala Ljubljana, že osma in da je letos njegova šestdesetletnica nastopanja ali glasbene kariere, ali profesionalnega glasbenega ustvarjanja, ki se je bilo začelo z gimnazijskim kvartetom Helioni in nadaljevalo v Angliji, kjer je stopil na pot kantavtorstva v bližini takratne svetovne glasbene elite od Beatlesov do vseh drugih. Bil je v Londonu, ko se je tam delala glasbena zgodovina.
S prejšnjih koncertov na Peklenskem dvorišču
Z bogatimi izkušnjami s festivalov, radia in televizije ter z ikoničnim albumom Tomaž v živo je postal nepogrešljiv glas v slovenskem glasbenem prostoru. Od njegovega prvega nastopa na Peklenskem dvorišču je minilo deset let, kot je povedal na tiskovni konferenci.
Tomažev koncert na Poletni noči
Na Zadnji akustiki se mu bo pridružil saksofonist in klarinetist Marjan Farič, starejši brat Matjaža Fariča. Domicelj je s saksofonistom sodeloval že v osemdesetih letih, ko je Farič deloval v ansamblu Zasilni izhod.
Tomaž je en sam
Domicelj in Farič bosta skupaj s prepoznavno mero topline, humorja in glasbene širine spletla večer, ki bo – kljub naslovu – vse prej kot slovo. Kot pa veste, umetniško ustvarjanje marsikoga pomlajuje tudi po 70. letici, kaj šele 75. letnici, ko si na dobri poti k novim jubilejem.
Miša Molk in Patrik Greblo
Tomaž Domicelj je uradno profesor, a se z diplomo na Filozofski fakulteti ne hvali, včasih pa pove, da je bil njegov mentor zaslužni profesor, dr. Boris Paternu in je pri njem napisal diplomo o tekstih in pesnikih slovenske popevke, – Besedila slovenskih popevk 1962-1971 : (delež književnikov), kar je bilo za sedemdeseta leta kar drzna, a aktualna tema.
Tomaž Domicelj obvlada oder
Koga vse je Domicelj analiziral ? Verjetno kar vse, ki so pisali; od onih, ki so imeli tekste že v svoji poeziji (Kocbek, Zlobec…), do onih, ki so pisali svoje pesmi za popevko (Strniša, Budau, Košuta, Velkaverh…).
Tomaž Domicelj in Patrik Greblo
Prihodnjič ga moram vprašati, kako v tem tekstovnem kontekstu vidi sebe.
Tomaž Domicelj je na 71. Ljubljana Festivalu zapel Zakaj ne maram Mozarta v aranžmaju Milka Lazarja
V glasbenem pa se vidi proti nebesom, podobno kot mi je bil v Rimu primerjalno povedal prispodobo slavni violončelist Mstislav Rostropovič, ko je imel s Slovensko filharmonijo jubilejno turnejo ob svoji sedemdesetletnici z nastopom v Sveti Ceciliji in v Valencii v Španiji. Rostropovič je dejal: “Med zemljo in nebom je ogromna lestev, po kateri se vse življenje skušaš dvigovati: klin za klinom. In paziti moraš, da nikoli ne stopiš niti en klin navzdol !”
Slovenskega naroda sin
Marijan Zlobec