Totalna razprodaja Mire Furlan v slovenščini

Mladinska knjiga je na svoji zadnji tiskovni konferenci v Knjigarni Konzorcij predstavila slovenski prevod knjige kolumen slavne jugoslovanske oziroma hrvaške gledališke in filmske igralke, a tudi pisateljice Mire Furlan, ki je umrla leta 2021 za posledicami okužbe z virusom Zahodnega Nila, ki ga je dobila s pikom okuženega komarja. Za življenje se je borila več mesecev, umrla pa je v Ameriki. Knjigo je prevedla Tanja Bulajić, predstavila pa nekdanja Mirina prijateljica, slovenska režiserka in scenaristka Anja Medved. Knjiga je izšla v zbirki Kultura, ki jo ureja Nela Malečkar, prav tako predstaviteljica knjige. Mira Furlan je knjigo posvetila možu Goranu in sinu Marku.

Naslovnica

Mira Furlan, avtorica avtobiografske uspešnice Imej me rajši od vsega na svetu, je že pred tem – leta 2010 – izdala zbirko kolumen v knjigi Totalna razprodaja. Izhajale so med letoma 2004 in 2006 v priljubljenem hrvaškem tedniku Feral Tribune, njihov rok trajanja pa odtlej nikakor ni potekel.

Naslovnica hrvaške izdaje

Ko Mira Furlan piše o sebi ali svoji generaciji, emigracijah, Hollywoodu, prijateljih igralcih, kulturi, politiki in ekologiji, vedno zadene bistvo problema. S strastjo in pogumom raziskuje položaj posameznika v svetu, v katerem kot umetnica in intelektualka nikoli ne pristane na pasivnost.

Zapisi avtorice prinašajo globok vpogled v njeno osebno dojemanje sveta, v katerem prepoznamo subtilen upor, poln ironije, grenkobe, a tudi nežnosti in modrosti. Totalna razprodaja je dokument, kdo je bila, kako je razmišljala in čutila Mira Furlan v času, ko je v svojo bivšo Jugoslavijo pošiljala pisma iz Amerike. (Iz predstavitve MK).

Mira Furlan, foto IMDb

O avtorici

Mira Furlan (1955–2021) je bila igralka in pevka, ki je močno zaznamovala filmski prostor v bivši Jugoslaviji. Rojena je bila v Zagrebu hrvaških, judovskih in slovenskih korenin (oče je bil Ivan Furlan). Z možem, srbskim režiserjem Goranom Gajićem, je leta 1991 emigrirala v Ameriko. Tam je začela pisati svojo avtobiografijo Imej me rajši od vsega na svetu kot pisma sinu Marku, da bi razumel, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom, in da bi spoznal domovino svojih prednikov. Knjiga je bila izvorno napisana v angleščini kot Love Me More than Anything in the World: Stories about Belonging, ob igralkini smrti leta 2021 pa je izšla v hrvaškem, srbskem (2022) in slovenskem (2023) prevodu.

Naslovnica

Mira Furlan je kot igralka mednarodno najbolj znana po vlogi ambasadorke Minbari Delenn v znanstvenofantastični televizijski seriji Babylon 5 in Danielle Rousseau v seriji Lost, pojavila pa se je tudi v več nagrajenih filmih, kot sta When Father Was Away on Business (1985) in The Abandoned (2010).

Mira Furlan

Igrala je tudi v slovenskem filmu Ljubezni Blanke Kolak, 1987, režiserja Borisa Jurjaševiča. Zelo pretresljiva pa je bila njena vloga v filmu Otac na službenem putu, 1985 (Oče na službenem potovanju), režiserja Emira Kusturice.

Furlanova je bila v osemdesetih letih aktivna v jugoslovanskem feminističnem gibanju. Konec osemdesetih let se je Furlanova dvakrat na mesec vozila med Zagrebom in Beogradom, kjer je živel njen mož, da bi igrala v gledaliških produkcijah v obeh mestih. Po začetku hrvaške osamosvojitvene vojne leta 1991 jo je Hrvaško narodno gledališče odpustilo, ker ni hotela prenehati igrati v beograjski gledališki produkciji. Javna kampanja blatenja, ki je sledila, je njene kolege in prijatelje obrnila proti njej, saj je na telefonski odzivnik prejemala grozilna sporočila. Furlanova je napisala javno pismo, v katerem je izrazila globoko razočaranje nad vedenjem svojih someščanov in kolegov ter grožnjami nacionalistov proti njej. Par je novembra 1991, v zgodnjih mesecih razpada Jugoslavije, odšel v New York City.

Leta 2002 se je po enajstih letih vrnila na Hrvaško, da bi prevzela glavno vlogo v produkciji Evripidove Medeje v izvedbi gledališke skupine Ulysses Rada Šerbedžije. (Kasneje so sledile polemike in razhod med obema igralcema).

Mladinska knjiga je že izdala njeno zelo odmevno knjigo Imej me rajši od vsega na svetu. Bralci bodo sedaj z veseljem segli še po novi, bolj dnevniško esejistični knjigi,ki zlasti slika aktualno življenje v ZDA.

Anja Medved, foto Marijan Zlobec

Knjigo je, kot rečeno predstavila režiserka in scenaristka Anja Medved, ki se je s pisateljico Miro Furlan osebno spoznala v Ameriki spričo trenutnih silno nevšečnih okoliščin, o katerih je na tiskovni konferenci sicer spregovorila, niso pa tako pomembne za samo poznavanje Mire Furlan kot umetnice, ki ji je v življenjski nesreči dobrohotno pomagala. Po Ameriki, kjer sta začeli prijateljevati, se družiti in je Anja Miro občutila kot starejšo sestro, sta se kasneje slučajno srečali še na Kamenjaku pri Pulju (Puli). O Miri je zlasti spregovorila kot o izjemni osebnosti, polni ne le vrhunske umetniške igre, ampak tudi človeške empatije, intelektualne širine in umetniške družbe, osebnega poguma in odprtosti.

Mira Furlan je spoznala in celo izkusila grozoto vojne na Balkanu, a je imela vseeno srečo, da se je z možem lahko rešila s hitro preselitvijo v New York in zatem v Los Angeles.

Knjiga Totalna razprodaja je bila prvič izdana pri založbi Samizdat B92 v Beogadu leta 2010. Njeni zapisi so izhajali, kot rečeno, v hrvaškem časopisu Feral Tribune. Za knjigo je sama napisala uvod, v katerem je opisala genezo, to je objavljanje Pisem iz Amerike. Časopis Feral Tribune ji je pomenil svetlobo v temi, dokaz, da “nismo popolnoma nori in sami sredi splošne histerije.” Na drugi strani, kjer je tudi živela, a pred vojno, v Beogradu, pa so imeli radio B92. Prav tam so dali pobudo, da bi pisanja za Feral Tribune strnila v knjigo.

Pisanje za tedensko torkovo objavo je Miro Furlan angažiralo in discipliniralo, izzivalo k opazovanju in komentiranju sočasne ameriške družbe, v kateri je spremljala in videla mnoge spremembe ter dogajanja, zlasti leta 2008 z novim predsednikom, ki ga v spremni besedi (13. 2. 2010) ne omenja, a pravi, da je pameten, izobražen in pošten, vendar pa se razmere z njim niso spremenile.

Mira Furlan je spoznala, da je glavna krivda v sisemu, ki je močan in v katerem je odločujoč denar. “Bistvena sprememba bi zahtevala žrtvovanje najbogatejših, kar seveda spada v domeno utopične znanstvene fantastike.”

Čeprav Mira pravi, da ni pisateljica, se iz knjige vidi, da je, in to zelo občutena. “To je dokumento o tem, kaj sem bila, kaj sem mislila in čutila v določenem obdobju svojega življenja. Amerika pa še naprej ostaja strašljiva in osupljiva, očarljiva in odbijajoča, z eno besedo nedoumljiva. Verjetno je v tem njen čar in njena neustavljiva privlačnost.”

O pisateljevanju pa pravi, da je to najtežji poklic…

Marijan Zlobec