Erica Johnson Debeljak s Samo seksom izziva bralce bolj kot kdajkoli doslej

Erica Johnson Debeljak s Samo seksom preseneča svoje bralce in hkrati napoveduje svoj pisateljski boj za literarni prestol, ustvarjalno svobodo, tematsko odprtost, avtobiografskost z dodanimi metaforičnimi izpovednimi dimenzijami, upoštevanjem slavnih mitoloških žensk z njihovo usodo, filozofsko esejističnim dodatkom, upoštevanjem analiz in citatov iz nekaj deset tujih knjig, vse pa nekako zavito v intimno podobo ženske pri šestdesetih ali malo več, se pravi sebe.

Erica Johnson Debeljak in urednica Nela Malečkar, vse fotografije Marijan Zlobec

Erica piše v angleščini, je Američanka, bila je poročena s slavnim in odličnim slovenskim pesnikom in profesorjem na FDV Alešem Debeljakom, ki je umrl tragično v prometni nesreči, ko ga je na gorenjski avtocesti po nesreči povozil tovornjak, ko mu je Aleš Debeljak z rokami mahal, naj se zaustavi, pri tem pa šel preveč na cesto in sledila je smrtna nesreča. Njene knjige prevaja v slovenščino pisatelj Andrej E. Skubic. Zanimivo pa je, da sama niti ne razmišlja veliko o tem, da bi svoje izvirne knjige oziroma rokopise v angleščini izdala še v rojstnih Združenih državah Amerike. Rekla je, da je z Ameriko prekinila odnose in ji tam književni trg ni blizu, če že, bi knjigo raje izdala v Kanadi.

Predstavitev knjige v Knjigarni Konzorcij Mladinske knjige je zbrala veliko več žensk; bralk in poročevalk, medtem ko smo bili moški le za vzorec, menda le trije, kolikor sem videl. Kaj to pomeni, bi se dalo pomisliti na sam naslov knjige Samo seks, pri katerem bi moški najprej pomislil, da pisateljica zmerja moške, češ da jim gre pri njihovih odnosih do žensk samo za seks in spolni užitek, seveda zase, ne za ženske. A je knjiga povsem drugačna in je pričakovati, da bo imela veliko več bralk kot bralcev ?

Erica Johnson Debeljak je vdova s tremi že odraslimi otroki in si fizično ter emotivno, mentalno, intelektualno, pisateljsko, načeloma zgolj fiktivno, lahko privošči vse, še posebej kot Slovenka in Neslovenka krati. Tiskovna konferenca je v dialogu z urednico Nelo Malečkar potekala v slovenščini, le s kakšnim angleškim izrazom, ki mu je primerjalno iskala ustreznico v slovenščini.

Mladinska knjiga opisuje roman Samo seks kot roman o ženskem telesu kot polju političnih, erotičnih in drugih razmerij moči.

Ženska, ki ne pristaja na nevidnost

Zgodovinski razpon romana — od mitoloških ženskih figur do sodobnih seksualnih praks — osvetljuje pojmovanja sile in sle, s katerimi so bile in so soočene ženske. Samo seks je roman o ženskem telesu, še posebej o starejšem ženskem telesu, kot polju političnih, erotičnih in drugih razmerij moči. Glavna junakinja romana ne pristane na pravila patriarhalnega sveta in strastno sledi svoji obsesiji in spolnemu poželenju …

Sile in sle v telesu starejše ženske

Telesa starejših žensk so nepredvidljiva in nestabilna, kot neeksplodirana bojna sredstva iz neke davne vojne, desetletja zasuta pod zemljo. Lahko so povsem benigna, ker so jih deaktivirala in omrtvila dolga leta ujete vlage, korozije, teme. Lahko pa so hudo vnetljiva kot tisto smrtonosno orožje, poimenovano po granatnem jabolku. Če se kakemu približaš, če se mogoče samo po naključju podrsaš obenj, lahko povzročiš močno detonacijo s šrapneli in rubinsko rdečo tekočino. Naj bo tako ali drugače, k njim je treba pristopiti skrajno previdno. (Iz predstavitve MK).

»Drugi razlog je bila preprosta sla. Še zmeraj imam telo, ki se mi zdi krasno, čeprav sem mogoče še zadnja, ki ga vidi na tak način. Imam dolge, gibke, odzivne mišice, razgibane od plavanja in joge, oblik telesne dejavnosti, ki zadovoljujeta in poživljata na drugačen način kot seks. Toda na žalost ti dve obliki telesne dejavnosti nista dovolj, kajti zapuščenost, strah pred smrtjo in adrenalinska groza, ki jo občutim, ko vidim vsa dolga, osamljena leta, ki se raztezajo pred menoj, učinkujejo name kot močan afrodiziak.« — Odlomek iz knjige

Knjiga je mnogoplastna, erotično avtobiografska in intelektualna hkrati. Erotičnost avtorica razume kot svobodo ženske, da udejani svoje spolne želje, najraje po poti iskanja mlajših moških s celo paleto opisov konkretnih dogodivščin, do katerih avtobiografska ženska nima ne moralnih in še manj estetskih ovir, prej bi se dalo reči, da jih potrebuje za svojo pisateljsko opisno namero ali nalogo. Ker glavna je ona, mladi moški pa bolj opis izkušnje, do kjer pač pisateljica seže.

Knjiga Samo seks je formalno razdeljena na tri dele: Meduza, Perzefona in Afrodita. Zelo znana je Meduza iz grške mitologije, ena izmed treh sester gorgon, pošast s kačami kot lasuljo. Kot vemo iz filmov, je oni, ki ga je pogledala v oči, takoj okamenel. Meduzo je končno ubil Perzej.

Erica Johnson Debeljak v svoji knjigi analizira ali pisateljsko predstavlja mitološke razsežnosti Meduze, a hkrati opozarja na konkreten dogodek, kot je bil obisk Perzeja. K njej ni prišel zato, da bi jo posilil, ampak umoril. Tu se naveže na različne umetniške interpretacije Meduze, a tudi doda svoje videnje in interpretacijo, ne brez pomoči raznih citatov iz knjig.

Pisateljica je na precej mestih dokaj pikantna, sproščena, iskalka mladih moških, in to na različn načine, ne brez sodobnih medijev, saj omenja, da je bila dve leti v osami spričo pandemije Covida 19. V nekem smislu v knjigi preidemo iz preddigitalne dobe v digitalno. (V naslednji knjigi bomo morda že v dobi feminizma umetne inteligence ?).

Dotika se za rakom bolne matere in njene usode, obiska po koncu pandemije in obnove zračnega prometa…

Odpira probleme pedofilskih duhovnikov in vsezatajujoče administracije, kot pravi.

Priznava, da je bila leto in pol brez seksa.

Druga osrediščena ženska je Perzefona, čeprav ob njej bolj razmišlja o drugih ženskah, kot so Mesalina, Klitajmnestra, Potifarjeva žena in Jožefovo zavračanje njenega dvorjenja, dokler ga z zvijačo in z lažjo zatoži možu in sledi njegovo kaznovanje nedolžneža…

Prvoosebna izpovedovalka, torej Erica sama, vidi svoje golo telo šestdesetletnice kot čisto in čudovito…

Erico zanima problem posilstva žensk in njihove ugrabitve v zgodovini vseh civilizacij, od posilstva Sabink do bosanskih posijevalskih taborišč, od Zevsa in laboda ali Zevsa kot največjega spolnega plenilca…

V tretjem delu knjige z naslovom Afrodita je slavna boginja predstavljena bolj na široko, kot boginja ljubezni in poželenja, strasti in spolnega užitka, pa tudi zavetnica prostitutk, od skromnih pornai, cenenih uličnih, do najbolj vzvišenih tempeljskih prostitutk.

Zanimivo je pisateljičino vzpostavljanje pravil, kako se ji moški sme približevati in kje srečati…

Najbolj presenetljiva je kratka epizoda z očitki lastne hčerke: “Ampak mami, ti si feministka, ti si vzornica. Ženske te občudujejo zaradi knjige, ki si jo napisala. Pri tebi iščejo vodstvo in navdih. Zdaj pa se ne obnašaš nič bolje kot ta baba v Petdesetih odtenkih sive. Kako se lahko tako ponižuješ ?”

V knjigi je veliko esejistike, omemb literature, pisateljev, filozofov, figur, ki jih sicer že poznamo, a na novo prepoznamo.

V pogovoru sta pisateljica in Neva Malečkar kot urednica knjige odprli še marsikatero žensko ne ravno skrivnost, ampak bolj naravo, posebej po obdobju rodnosti, nekako od štiridesetega leta dalje.

Leta tečejo, želja po spolnosti pa vendarle ne usahne. Še posebej, če se znajdeš, si upaš in nimaš več predsodkov. Če si kaj privoščiš, pa tudi ni več greh.

To so le prvi vtisi o knjigi. Njena predstavitev se je končala kar z burnim aplavzom.

Naslovnica je narejena po risbi pokojne slikarke Metke Krašovec, posvetilo pa je Metki.

Marijan Zlobec