Komisija za nagrado Vasja Cerarja Društva slovenskih književnih prevajalcev v sestavi Ana Barič Moder (predsednica), Maja Kraigher (članica) in Diana Pungeršič (članica) je nagrado Vasje Cerarja 2025 za najboljši prevod za mlade bralce, starejše od 12 let, prisodila prevajalki Katji Zakrajšek za izjemen prevod mladinskega romana v različici Pesnice X avtorice. Elizabeth Acevedo (Morfemplus, 2024).
Naslovnica
Iz utemeljitve: »Prevod odlično lovi vse slogovne nižje in navdušuje tako z natančno, tudi terminološko točno ubeseditvijo, povezano z denimo s slamovsko poezijo ali z verskim življenjem, ki se s premišljenimi in pogumnimi spusti v najboljše sproščene lege slovenskega jezika. (…) Pesnica X je presunljiva, slikovita pripoved o odraščanju in odkrivanju lastnega glasu v svetu, po zaslugi pretehtanega, natančno dodelanega empatičnega prevoda Katje Zakrajšek pa izpoved talentirane najstarejše govorke iz specifičnega kulturno in jezikovno mešanega urbanega okolja tudi v slovenskem jeziku zveni docela pristno in v živopisnosti suvereno. Bralsko razkošje, ki mu je užitek prisluhniti.«
Elizabeth Acevedo, foto splet
Celotna utemeljitv nagrade
Katja Zakrajšek, ki prevaja iz angleščine, francoščine in portugalščine, je ena naših najbolj cenjenih in vsestranskih književnih prevajalk. Z izredno predanostjo, natančnostjo in jezikovnim posluhom se loteva tako poezije kot proze, humanistike, dramatike ter v zadnjem času
otroške in mladinske književnosti. Za svoje delo je prejela več nagrad: je dobitnica nagrade Radojke Vrančič, Lirikonovega zlata in Sovretove nagrade, uvrščena pa je bila tudi na častno listo IBBY. S svojimi prevodi širi obzorja slovenskih bralcev, saj jo najbolj zanimajo pri nas manj
znane literarne tradicije in književnost, ki tematizira drugačnost ali manjšinskost.
Manjšini pripada tudi protagonistka Pesnice X, prvenca dominikansko-ameriške pesnice,
slamerke in profesorice ustvarjalnega pisanja Elizabeth Acevedo. To je srednješolka Xiomara,
ki s svojo dominikansko družino živi v kulturno mešanem newyorškem Harlemu. Umetniško
nadarjeno dekle piše prav poseben dnevnik v verzih, v katerem beleži svoj vsakdan, osmišljuje
odnose in predeluje zapletena čustva tako do staršev, še posebej mame, kot do fanta oziroma
prijateljev. Pesmi so njena skrivnost in zato prostor notranje svobode ter poligon za
raziskovanje lastnega jaza in izraza. Knjiga, ki je oblikovno videti kot (zajetna, več kot
tristostranska) pesniška zbirka, ima pravcato romaneskno strukturo z napeto dogajalno linijo
in močnim notranjim šivom, ki ga ustvarjajo motivna ali tematska ponavljanja in medsebojno
navezovanje posameznih pesmi.
Tesno pa sta prepleteni tudi vsebinska in oblikovna plat; pesniška izpovedovalka se skozi
pripoved spremeni v pesniško govorko, iz tihe (dnevniške) pesnice se prelevi v slamerko, ki s
svojimi verzi dejansko nastopi pred občinstvom, na pesniškem tekmovanju oz. slamu. S tem je
povezan tudi eden največjih izzivov prevoda: kako poskrbeti, da bo besedilo enako učinkovito
tudi ali predvsem pri glasnem branju oziroma izrekanju. Prevajalka se pri tem v celoti izkaže, saj mojstrsko lovi ravnotežje med obema registroma, govorjenim in pisnim, ter v jedrnatosti
lirske pripovedi gibko zasleduje tako specifično ritmičnost in zvočnost kot emancipatorno
poslanstvo slamovske poezije.
Xiomarina izpoved je vsebinsko in formalno domišljena in izpisana v razgibanem jeziku,
pravcati mešanici različnih registrov, ki so dosledno upoštevani in dosledno izpeljani tudi v
prevodu. V pesmih tako zazvenijo sproščeni in »shendlani« pogovorni toni – od narečnih
izrazov do slanga brez maminih arestantskih pravil, v verze so vpleteni citati iz Svetega pisma,
molitveni obrazci pa tudi španski izrazi oziroma hispanizmi (mujerigo, muchacha, chancletas,
viejos, barrio), ki zgodbo še močneje sidrajo v čas in prostor.
Večina Xiomarinih pesmi je izpisana v prostem verzu, a v knjigi najdemo tudi najrazličnejše
sodobnejše pesemske oblike, ki so blizu ready-made poeziji (letak, šolski spis, molitve,
seznami), kot tudi strožje forme, od likovne pesmi do haikujev, katerih zakonitosti prevod
natančno upošteva. Sicer pretežno narativna poezija je spretno pretkana z bolj metaforičnimi
in slikovitimi pesmimi, ki po zaslugi izvirne in prožne ubeseditve delujejo kot del ubrane celote.
Prevod odlično lovi vse slogovne odtenke in navdušuje tako z natančno, tudi terminološko
točno ubeseditvijo, povezano denimo s slamovsko poezijo ali z verskim življenjem, kot s
premišljenimi in pogumnimi spusti v najbolj sproščene lege slovenskega jezika. Poseben čar
prevoda so številne povsem pesniške rešitve, ko »dlani frfotajo po zraku« in »lepljivooko
pogledovanje« bralca in bralko dobesedno prilepi k besedilu, pesem pa, tako kot v izvirniku,
dejansko postane lirično poglavje zase.
Pesnica X je presunljiva, slikovita pripoved o odraščanju in odkrivanju lastnega glasu v svetu,
po zaslugi pretehtanega, precizno dodelanega empatičnega prevoda Katje Zakrajšek pa
izpoved talentirane najstniške govorke iz specifičnega kulturno in jezikovno mešanega
urbanega okolja tudi v slovenskem jeziku zveni docela pristno in v živopisnosti suvereno.
Bralsko razkošje, ki mu je užitek prisluhniti.
Katja Zakrajšek, foto LUD Literatura
Katja Zakrajšek (1980) je prevajalka in komparativistka, ki jo najbolj zanimajo prevodno manj zastopane pisave, zlasti afriške in afrodiasporske. Prevaja leposlovje in humanistiko iz angleščine, francoščine in portugalščine ter občasno iz slovenščine v angleščino. Piše tudi spremne besede in članke o književnosti in prevajanju; na področju otroške in mladinske književnosti se predvsem trudi mlademu bralstvu in tistim, ki delajo z njim, ponuditi orodja za boljše razumevanje vprašanj rasizma in diskriminacije (spremna beseda k romanu Angie Thomas Vse se vrača, »Mali zasilni priročnik za antirasistično branje« v reviji Otrok in knjiga …). Teh tem se dotika tudi roman Pesnica X Elizabeth Acevedo. Za svoje »odrasle« prevode je prejela nagrade Radojke Vrančič (Monique Truong: Knjiga soli), lirikonov zlát (izbor pesmi Warsan Shire), Sovretovo nagrado (Bernardine Evaristo: Dekle, ženska, druga_i) in bila nominirana za Nodierjevo nagrado (Alain Badiou: Gledališče in filozofija). S prevodom mladinskega romana #3špehbombe Clémentine Beauvais pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY.
Marijan Zlobec