V Avditoriju Moderne galerije bodo v četrtek, 10. aprila, ob 19. uri, slovesno podelili največje državne nagrade za likovno in vizualno umetnost; nagrado in priznanji Riharda Jakopiča 2025. Nagrajence in vse navzoče obiskovalce tradicionalne aprilske slovesnosti bo pozdravil mag. Zoran Poznič, predsednik ZDSLU, slavnostni govornik na podelitvi bo državni sekretar Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, mag. Marko Rusjan. Program bo povezovala Mojca Mavec.
Črtomir Frelih – Še siti se bomo; toliko se bomo družili, 2020, slika, 75 × 57 cm, foto osebni arhiv avtorja
Nacionalna nagrada nosi ime po slikarju, impresionistu, Rihardu Jakopiču (1869–1943), ki je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva ob koncu 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja. Organizator vsakoletne podelitve nagrade in priznanj Riharda Jakopiča je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Moderno galerijo. Pri izboru nagrajencev sodelujeta še Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Slovensko društvo likovnih kritikov. Denarna sredstva za nagrado prispeva Ministrstvo za kulturo. Višina nagrade ni objavljena, kar ni v skladu z informacijo državnega in javnega značaja. Slovesnost se vedno dogaja ali na rojstni dan Riharda Jakopiča, 12. aprila, ali pa čim bližje temu datumu.
Rihard Jakopič, foto ZDSLU
Letošnjo žirijo so sestavljali predstavniki Odbora ustanoviteljev nagrad Riharda Jakopiča, ki jo podeljujejo od leta 1969 naprej: Robert Lozar (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov), Zora Stančič (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana), Ana Mizerit (Moderna galerija) in Nataša Kovšca (Slovensko društvo likovnih kritikov), ki je bila tokrat predsednica žirija. Na sedežu ZDSLU so 13. marca izbrali tri nagrajence, vrhunske likovne umetnike raznih likovno vizualnih zvrsti.
Črtomir Frelih, foto Sloart
Nagrada Riharda Jakopiča 2025: Črtomir Frelih
Nagrado Riharda Jakopiča 2025 prejme akademski slikar in grafik Črtomir Frelih za izjemne dosežke na področju umetniške grafike, v katero je vnesel veliko lastnega likovnega jezika in več tehnoloških novosti. Črtomir Frelih že od svojih študijskih let kontinuirano raziskuje tehniko kolagrafije, ki mu omogoča neposreden risarski zapis na plošči, s katero se vnaša v svoja dela spontanost, ekspresivnost in kaligrafsko svežino. Grafično tehnično kolagrafijo, ki je okolje manj škodljivo kot tradicionalne tehnike globokega tiska, je nadgradil s svojimi lastnimi eksperimenti, pri čemer je uveljavil vrsto inovativnih tehničnih rešitev, s katerimi se odziva na nove umetniške in družbene zahteve.
Akademski slikar in grafik Črtomir Frelih, foto ZDSLU/Ana Kavčnik Jamnik
V skladu z naravo grafike, kjer vsebina in tehnična izvedba oblikujeta nerazdružljivo celoto, raziskuje zlasti likovne potenciale grafike in nove izrazne načine, s katerimi krepi risarski izraz in ustvarja čutne učinke. Prav osredotočenost na risbo mu narekuje tudi premišljen izbor barv, ki se uporablja v obsegu odmerjenih količin, pri čemer se osredotoča predvsem na preučevanje izraznih možnosti črne barve, ki predstavlja svojevrsten protest proti preobilju barv v današnji potrošniški družbi. Svoje vrhunsko izvedene grafične liste praviloma odtiskuje v nizkih nakladah ali pa gre za unikate, ki so rezultat neumornega eksperimentiranja s teksturami različnih materialov, s katerimi nenehno dosegajo nove vizualne učinke.
Črtomir Frelih je tudi pretanjen opazovalec življenja, ki ga pronicljivo motri z več zornih kotov. V njegovem bogatem opusu zasledimo skoraj vse klasične ikonografske motive, od figure in akta do tihožitja in krajine, v katerih prepoznavamo gorenjski genius loci. Po drugi strani je tematika Frelihovih del dotike družbene realnosti in duha časa. Njegove stilizirane lisice, ki jih postavljajo z besednimi zapisi kot enakovredna likovna komponenta, so pretkane komentatorke družbenopolitične klime v naši državi: so mojstrice besednega humorja, ki so širši javnosti dostopne tudi na spletu.
Črtomir Frelih, NN, 2024, kolagrafija, 80 × 60 cm, foto osebni arhiv avtorja
Črtomir Frelih je slovenski prostor zaznamoval ne le kot izvrsten grafik in risar, ampak tudi predan pedagog, ki svoje grafično znanje in zanimanje za grafične eksperimente predaja mlajšim generacijam na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Izbor grafičnih del in risb, ki jih je ustvaril v časovnem razponu štirih desetletij, je leta 2022 predstavil tudi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.
Utemeljitev je pripravila Nataša Kovšca (članica Odbora / Slovensko društvo likovnih kritikov)
DNLM – Iz serije Preglaševanje jesiharja, 2023, kozolec z barvnimi trakovi: intervencija v kozolec z razrezanimi reklamnimi ponjavami, foto Jaka Babnik
Priznanje Riharda Jakopiča: Danilo Milovanović (DNLM)
DNLM je interdisciplinarni umetnik, ki deluje na področju angažirane konceptualne umetnosti. S kritičnimi, a tudi duhovitimi in ludističnimi umetniškimi posegi se odzivajo na širša družbena dogajanja in situacije. Poznamo ga predvsem po njegovih performativnih interakcijah z javnim prostorom. Tega uporablja kot medij v katerem poseže z akcijo, ter s situacijsko intervencijo prevzame kontekst njegove simbolne strukture, da bi vanj vpisal nov pomen. V tem obratu umetnik javni prostor dejansko preobraža in ustvarja nove izkušnje, odnose in situacije, preko katerih se odziva na aktualne družbene teme. Pri tem se drži načel preprostosti, absurda in minljivosti, s čimer sam jedrnato opiše svojo ustvarjalno prakso. Umetnikovi posegi, ki so na prvi pogled marsikdaj opazni, tako začasne intervencije, ki z neinvazivnim pristopom ustvarjajo razpoke in motnje v ustaljenem ritmu urbanega življenja. Preko njih prevprašuje konfliktna razmerja med naravo in kulturo ter razmerja med nasprotujočimi si interesi znotraj sodobnih mest. Skozi različne ustvarjalne medije, predvsem z že omenjeno performativno akcijo, neposredno nagovarja predvsem izključno javnost. Izkušnjo ti urbanih intervencij našega skupnega življenjskega prostora, pa v vizualni jezik nato prevaja s pomočjo fotografij, videa, filma, grafike in kolaža ter umetniških instalacij.
Utemeljitev je pripravila Ana Mizerit (članica Odbora / Moderna galerija)
Tejka Pezdirc – Čakalnica, prostorska instalacija, marmor, lesena konstrukcija, akril, pena, video Proti sebi 2023, foto Matjaž Rušt
Priznanje Riharda Jakopiča: Tejka Pezdirc
Tejka Pezdirc je akademska kiparka, ki s svojimi prostorskimi postavitvami premika meje kiparskega izraza. Njeno ustvarjanje temelji na združevanju različnih izraznih medijev in materialov, med katerimi ima v zadnjih letih najpomembnejšo vlogo kamen. V času, ko se kiparstvo pogosto umika v digitalne medije, je Tejka Pezdirc ena redkih domačih kipark, ki se posveča kamnu, pri čemer klasično prakso ročne obdelave marmorja nadgrajuje z inovativnimi pristopi, kot je barvanje kamna, s katerim ustvarja globinske učinke. V svojem delu poglobljeno raziskuje zlasti medsebojne odnose med skulpturo, prostorom in gledalcem, ki jih dojema kot povezano celoto. Izhodišče zadnjih projektov Tejke Pezdirc je radikalna analiza človeškega telesa, njegovega razpiranja in procesov preobrazbe. Njen specifičen kiparski jezik temelji na fragmentaciji telesa, saj telo razume kot mrežo odnosov in napetosti, ki jo učinkovito ponazori tudi z uporabo različnih materialov. Marmorne, čutno oblikovane fragmente telesa, ki se guba in napenja kot človeška koža, kombinira s silikonom, tkanino, epoksi smolo in lesom, s tem pa ustvarja napetosti in nasprotja med trdim in mehkim, trajnim in minljivim, gibom in statiko. Posamezni kamniti organi običajno naseljujejo različne galerijske prostore, vendar tako v soodvisnem razmerju in tvorijo telo. Kot celostni organiziram pa lahko zaživijo šele v dialogu z gledalcem.
Ustvarjalno delo Tejke Pezdirc zaznamuje jasna konceptualna zasnova, formalna dovršenost, vsebinska večplastnost in premišljena prostorska postavitev. Avtorica ustvarja v dialogu s tradicijo, a hkrati iz njenega izstopa, kar potrjuje performativni vidik njenega dela. Sestavni del projektov so namreč tudi videoposnetki avtoričinih performansov, ki simbolno ponazarjajo proces preobrazbe kamna.
Utemeljitev je pripravila Nataša Kovšca (članica Odbora / Slovensko društvo likovnih kritikov).
V Galeriji ZDSLU, Komenskega 8, bo med 10. aprilom in 17. majem na ogled razstava likovnih del letošnjih dobitnikov nagrade in priznanj Riharda Jakopiča.
Marijan Zlobec