Sloviti Zagrebški solisti bodo zaključili manjši cikel komornih ali ansambelskih koncertov na pravkar potekajočem 8. Zimskem festivalu Festivala Ljubljana. Njihov koncert bo v četrtek, 27. februarja, ob 19.30 v Slovenski filharmoniji.
Ikonični Zagrebški solisti, priznani po vsem svetu, bodo v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji navdušili z izjemnim programom, ki bo presegel zgolj glasbeno doživetje. Z osupljivimi izvedbami, ki segajo od nežnih, čutnih melodij do dramatičnih kontrastov, obljubljajo večer, prežet z virtuoznostjo in globoko čustveno močjo. S svojo neomajno predanostjo povezovanju ljudi in ohranjanju glasbene dediščine ustvarjajo večer, ki ne bo le zaznamoval občinstva, temveč bo ostal v njihovih spominih še dolgo po zadnjem tonu.
Zgodovina, ki odmeva po svetu
Zagrebški solisti, ustanovljeni leta 1953 pod umetniškim vodstvom legendarnega violončelista Antonija Janigra, so že sedem desetletij sinonim za vrhunsko glasbeno izvedbo. Njihova bogata zgodovina vključuje več kot 4000 koncertov po vsem svetu, od Carnegie Halla v New Yorku do Concertgebouwa v Amsterdamu. Med najbolj prepoznavne dosežke spadajo tudi številne nagrade, vključno z Medaljo Pabla Casalsa, nagrado Vladimirja Nazorja in hrvaško diskografsko nagrado Porin za življenjsko delo. Zagrebški solisti so tudi tesno povezani z zgodovino svojega domačega kraja, saj so s svojimi nastopi in številnimi humanitarnimi koncerti podprli hrvaško osamosvojitev.
Klasika v najlepši luči
Program koncerta v Ljubljani bo bogat in raznolik, saj bo združil nekaj najlepših del klasične glasbe. Solisti bodo začeli s Simfonijo za godala št. 10 v h-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja , ki že v mladosti razkriva skladateljev izjemen talent. Eden izmed vrhuncev večera bo Adagietto iz Simfonije št. 5 Gustava Mahlerja, čustvena mojstrovina, posvečena skladateljevi ljubljeni Almi, ki bo izvedena v priredbi Sretena Krstića.
Sledila bo Preprosta simfonija Benjamina Brittna, ki s svojo lahkotnostjo in energijo odraža britansko glasbeno tradicijo, obenem pa prinaša svežino in igrivost. Koncert bo sklenjen z enim najbolj ikoničnih del klasične glasbe – Serenado za godala v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega, ki s svojo bogato melodiko in dramatično globino pusti nepozaben vtis. Program bo občinstvu ponudil ne le tehnično dovršene, temveč tudi čustveno bogate izvedbe, ki segajo globoko v srce.
Most med tradicijo in inovacijo
Zagrebški solisti so znani po svoji tehnični brezhibnosti, a še pomembneje – po tesni povezavi z občinstvom. Pod vodstvom Sretena Krstića, koncertnega mojstra in dolgoletnega člana Münchenske filharmonije, ansambel vedno išče nove načine interpretacije klasičnih del, ki ne le ohranjajo tradicije, temveč tudi prinašajo svež pristop.
Koncertni mojster Sreten Krstić
Krstić je poudaril, da so Zagrebški solisti med redkimi ansambli, ki izvajajo dela vseh obdobij in slogov – od baroka do sodobne glasbe, kar občinstvu omogoča širok spekter izkušenj. Vsak njihov koncert je priložnost, da se srečamo z novimi, pogosto redko izvedenimi deli, ki presenetijo in navdušijo. Ta povezanost med ansamblom in publiko, skupaj z njihovo predanostjo in energijo, ustvarja edinstveno glasbeno doživetje, ki vedno znova pritegne in očara.
Naj spomnimo, da je z Zagrebškimi solisti pred desetletji ali na začetku svoje mednarodne koncertne kariere nekajkrat nastopila flavtistka Irena Grafenauer (Zagreb, Dubrovnik). Irena je sodelovala tudi z violinistom Krstićem, takrat v Ljubljani popularnim Srečkom. V Dubrovniku je leta 1985 prejela nagrado Orlando, kot najboljša glasbena izvajalka na festivalu Dubrovniške poletne igre.
Program:
Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija za godala št. 10 v h-molu, MWV N 10
Benjamin Britten: Preprosta simfonija, op. 4
Gustav Mahler, prir. Sreten Krstić: Adagietto iz Simfonije št. 5 v cis-molu
***
Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godala v C-duru, op. 48
Antonio Janigro
Marijan Zlobec