“Pripovedno delo Eveline Umek sega v avtoričino otroštvo, v čas druge svetovne vojne v tržaškem predelu Sveti Ivan, kjer je na začetku 20. stoletja odraščal tudi pisatelj Vladimir Bartol. Avtorica je zgodbo svojega otroštva, v kateri se zrcali tragedija druge svetovne vojne in krivice, ki so prizadele slovenski živelj v Trstu, prikazala skozi otroške oči, kar ustvarja poseben odnos do obravnavanega zgodovinskega obdobja in takratne družbe. Knjigo bogatijo črno-bele slike ilustratorja Štefana Turka.
Evelina Umek je slovenska pisateljica in prevajalka. Rodila se je v Trstu leta 1939, a sta starša Kraševca; oče je iz Lokve, mati iz Koprive.
Maturirala je na tržaškem klasičnem liceju in leta 1963 diplomirala iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je nekaj mesecev delala na televiziji, kasneje je bila novinarka pri reviji Tovariš. Po rojstvu otrok si je pridobila status svobodne umetnice. Med letoma 1976 in 1978 je poučevala slovenski jezik na osnovni šoli v Medvodah, nato je postala urednica pri Založbi učil Sava, ki se je skoraj istočasno združila z založbo Univerzum. Od 1980 do 1984 je bila direktorica te založbe, nato do 1988 urednica pri DZS. Pred upokojitvijo leta 1995 je bila urednica in nato odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija.
Živi pri Svetem Ivanu v Trstu. Sodeluje pri otroških oddajah na Radiu Trst in piše za revijo Galeb. Evelina Umek je napisala več kot petnajst knjig za otroke in mladino, za odrasle prozna dela, kot so Mandrija in druge zgodbe, Frizerka, Hiša na Krasu, Po sledeh fate morgane... Veliko ima objav v revijah, cela vrsta je biografij, nanizank in nadaljevank, objav na radiu, še posebej serije poljudnoznanszvenih oddaj, radijskih iger za otroke, televizijskih scenarijev ter odrskih del. Temu je treba dodati še več kot dvajset knjig prevodov iz italijanščine. Objavljala je tudi v italijanščini ali pa prevajala iz slovenščine v italijanščino za založbo Mondadori.
Naslovnica
Marij Čuk, foto Marijan Zlobec
Društvo slovenskih pisateljev je na izrednem volilnem občnem zboru po odstopu dosedanjega predsednika Dušana Merca za novega predsednika soglasno izvolilo v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka. Bil je edini kandidat.
Novi predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Marij Čuk je bil izvoljen z veliko podporo. Od skupno 65 glasovnic je podporo prejel na 64 glasovnicah, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Njegov mandat bo trajal do 12. decembra 2026, ko se bo iztekel trenutni mandat aktualnih organov društva. Čuk je sicer od 12. decembra 2023 član upravnega odbora DSP.
Marij Čuk je v kratkem programu dela do leta 2026, ki obsega osem točk, kot prvo točko navedel povezovanje pisateljskega teritorija v skupni slovenski prostor. Navedel je tudi prisotnost v javnosti z odzivi predvsem na področju jezika, kulturne politike, podpore knjigi in človekovih pravic, usmerjanje dela in vsebine mednarodnih prireditev društva ter vključevanje na prireditve drugih ustanov.
Čuk je v program dela predsednika društva uvrstil tudi prvenstvo slovenščine na vseh ravneh, nadaljevanje izjemnega dela predsednika Dušana Merca na finančnem področju, poglobitev stikov z državnimi ustanovami in ministrstvi, izpeljavo vseh zadanih nalog in projektov, posodobitev ter uskladitev teh ter kot osmo točko skrb za prepoznavno podobo DSP v medijih in javnosti.
Marij Čuk (Trst, 1952) je v sodobni slovenski književnosti zapisan kot pesnik, pisatelj in dramatik, njegova dejavnost pa se širi tudi na področje gledališke kritike in pisanja komentarjev za slovenske medije. S svojim kritičnim pogledom na družbeno dogajanje je tenkočuten presojevalec zablod sodobnega časa, ki človeka odtujuje od bistva njegove biti, kar se kaže predvsem v Čukovi prozi.
Njegova literarna ustvarjalnost je pregnetena tudi in predvsem z lirizmom. Iskanje dvojine, zaverovanost v ljubezensko čustvo in pravičnost so Mariju Čuku neizčrpen vir navdiha, obrobljenega z rahlo ironijo in globokim humanističnim nabojem, kar umešča avtorja med najbolj avtentične glasove sodobne književnosti. Je avtor štirih romanov, desetih pesniških zbirk in več dramskih besedil za gledališče in radio. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja.
Pisatelj Marij Čuk in urednica Nadia Roncelli, foto Marijan Zlobec
Naslovnica
Naslovnica
Roman Fojba Marija Čuka: “Za iti naprej je najprej treba iti nazaj!”
Marijan Zlobec