Slovenska matica vabi na znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje, ki bo v ponedeljek, 18. novembra, od 9.00 do 14.15 v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Dachavski procesi
Dachavski procesi predstavljajo značilen primer montiranih političnih procesov v nekdanji Jugoslaviji v prvih letih po drugi svetovni vojni. Gre za deset procesov, ki so se zvrstili od aprila 1948 do oktobra 1949, še en manjši proces proti nekdanjim dahavcem je bil tudi v Splitu na Hrvaškem julija 1949. Obtoženi so bili deležni obtožb, da so delovali kot agentje gestapa, nekateri naj bi to postali že pred prihodom v taborišče, nekateri naj bi v takšno sodelovanje privolili pozneje. Na dachavskih procesih je bilo osumljenih 37 oseb, proti trem osebam so preiskovalni postopek ustavili zaradi pomanjkanja dokazov, trije osumljenci so med preiskavo umrli, enajst jih je bilo obsojenih na smrt in ustreljenih, dvajset pa na dolgoletni zapor v tedanjih jugoslovanskih kazenskih taboriščih, med njimi je bilo najbolj znano na Golem otoku v Jadranskem morju. Resni dvomi v dachavske procese ter zlasti v sodne in izvensodne postopke z obtoženci so se pojavljali že od petdesetih let dalje. Konec oktobra 1989 je bil na Ljubljanskem mestnem pokopališču odkrit spomenik (kenotaf) žrtvam dachavskih procesov.
Igor Torkar, foto Wikipedija
Letos mineva 75 let od 10. dachavskega procesa, ki se je odvijal oktobra 1949. Potekal je proti Borisu Fakinu (Igorju Torkarju), ki je bil takrat direktor direkcije za kemično industrijo, proti direktorju Drame, radijskemu in časopisnemu uredniku Ludviku Mrzelu ter Marjanu Petraku, ki je bil zaposlen na gozdnem gospodarstvu v Celju. Po pritožbi tožilstva sta bili kazni Fakinu in Mrzelu v novembru 1949 povišani na dvanajst let zapora.
Ludvik Mrzel, foto Wikipedija
Že v maju istega leta je bil skupaj s starši zaradi obsodb o pomoči pobeglim političnim emigrantom na več let zapora obsojen tudi pesnik in dramatik Gregor Strniša. Prav na dan Matičinega posveta, 18. novembra 1950, pa je bil po dveh letih skritih zaporov usmrčen tudi Branko Diehl, eden od obtožencev v 1. dachavskem procesu.
Branko Diehl, foto Muzej novejše zgodovine Celje
Znanstveni posvet je zato tudi poklon vsem žrtvam politično montiranih povojnih procesov in Matičin klic k spoštovanju človekovega dostojanstva in svetosti življenja.
Posvet soorganizirata Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo.
Program posveta, ki se bo začel ob 9. uri.
Pozdravna nagovora
dr. Aleš Gabrič
predsednik Slovenske matice
doc. dr. Tomaž Ivešič
direktor Študijskega centra za narodno spravo
Represija na pohodu
Moderator doc. dr. Tomaž Ivešič
dr. Tamara Griesser Pečar
Politično motivirani procesi po II. svetovni vojni
dr. Jelka Piškurić
V primežu represivnih ustanov
izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič
Kršitev mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja v dachavskih procesih
Boris Kranjc
Obrazi represije (ob 11. uri)
Moderator dr. Renato Podbersič
mag. Igor Omerza
UDBA in dachavski procesi
dr. Željko Oset
Štiri življenjske usode v letih po polaganju temeljnega kamna za NUK
prof. dr. Marko Dolinar
Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt
Zaznamovani z represijo (od 12.45)
Moderator dr. Željko Oset
Alenka Puhar
Mrzel na hladnem in druga molčanja
prof. ddr. Igor Grdina
Branko Diehl v spominih dr. Vladimirja Kresnika
dr. Renato Podbersič
Branko Diehl – inženir judovskega rodu na dachavskem procesu
Razprava in zaključek
Gregor Strniša, foto NUK/Marjan Kukec
Marijan Zlobec