Bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović je ob zaključku mednarodnega literarnega festivala Vilenica prejel istoimensko glavno nagrado, ki je namenjena književnikom Srednje Evrope, ne smejo pa je dobiti slovenski avtorji. Letošnji festival je bil že 39., med nagrajenci Vilenice pa so bili kar trije kasnejši Nobelovi nagrajenco, nazadnje Peter Handke.
Vilenica 2024, foto FB
Vilenica je sicer v enem delu svojega bogatega programa namenjena tudi promociji mladih pisateljskih talentov v obliki štipendij, rezidenc in prevodov, posebej pa je tradicionalen kristal vilenice, ki ga dobi posameznik kot najboljši bralec na številnih literarnih večerih in sklepni matineji v Štanjelu ter za najboljšo objavo v Zborniku Vilenice.
Vilenica 2024, foto FB
Pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje na mednarodnem literarnem festivalu Vilenica podeljuje Srednjeevropska pobuda v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Glede na izredne izzive zaradi pandemije covida-19 sta se Srednjeevropska pobuda in Društvo slovenskih pisateljev leta 2021 odločila prevetriti dolgoletno nagrado SEP, namenjeno rezidenčnemu bivanju v eni od članic Srednjeevropske pobude in vzpostavila Pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje. Namen pisateljske nagrade je promocija mlade generacije pisateljev in pomoč pri širjenju njihovega dela s prevodi v jezike članic SEP. Podelitev pisateljske nagrade tako predvideva prevod dela avtorja oziroma avtorice v slovenščino in še en jezik držav SEP po izbiri nagrajenca oziroma nagrajenke.
Monika Herceg, foto DSP/Sandra Šimunović
Žirija za pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje za leto 2024 – sestavljali so jo predsednik Aljaž Koprivnikar, Leonora Flis, Jaruška Majovski in Suzana Tratnik – je odločila, da nagrado prejme Monika Herceg iz Hrvaške.
Monika Herceg (Sisek, 1990) je pesnica, dramatičarka, pisateljica in urednica pri založbi Fraktura. Doslej je prejela več kot petnajst literarnih nagrad.
Leta 2017 je prejela nagrado goran, ki se podeljuje mladim pesnikom za najboljši debitantski neobjavljeni rokopis, za Početne koordinate (Začetne koordinate). Knjiga je izšla leta 2018 in prejela Kvirinovo nagrado za mlade pesnike, nagrado Frana Galovića za najboljše literarno delo na temo domovine in/ali identitete, Slavićevo nagrado za najboljši prvenec leta 2018 in makedonsko mednarodno pesniško nagrado mostovi Struge za najboljši prvenec.
Zbirka Lovostaj. (Zaprta lovna sezona.) je bila leta 2018 nagrajena s hrvaško literarno nagrado prozak za najboljši neobjavljeni rokopis avtorja, starega do 35 let; izšla je leta 2019. Leta 2020 je izšla še njena tretja pesniška zbirka Vrijeme prije jezika (Čas pred jezikom) in ji prinesla nagrado Zvonka Milkovića za najboljšo zbirko z intimističnimi in/ali domovinskimi temami. Sodeluje pri evropski pesniški platformi Versopolis.
Tudi za kratko prozo je dobila več regionalnih nagrad, med njimi nagrado Ranka Marinkovića, regionalno nagrado biber za kratke zgodbe o spravi in regionalno nagrado lapis Histriae.
Za pesniško zbirko Lovostaj je leta 2024 prejela poljsko nagrado evropski pesnik svobode, ki se podeljuje vsaki dve leti.
Prejela je tudi nagrado, ki jo podeljuje Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu za najboljšo dramo, za igro Gdje se kupuju nježnosti (Kje kupovati nežnosti). Igra je bila premierno uprizorjena leta 2021. Za dramska besedila je prejela več nagrad, med njimi najprestižnejšo nagrado Marina Držića (dvakrat) in nagrado Hrvaškega narodnega gledališča v Mostarju. Njene igre predvajajo na hrvaškem nacionalnem radiu kot radijske drame, po igri Zakopana čuda (Zakopana čudesa) je bil posnet eksperimentalni film. Leta 2022 je izšla zbirka njenih iger Ubij se, tata (Ubij se, oči).
Pesmi, knjige in igre Monike Herceg so bile prevedene v več kot dvajset jezikov. Za svoje aktivistično delo je leta 2021 prejela nagrado Fierce Women. Trenutno piše romaneskni prvenec Razgovori s mrakom (Pogovori z mrakom).
Slovenski avtor v fokusu Dušan Šarotar, foto FB profil
Kaj je v jami Vilenica povedal nagrajenec Miljenko Jergović (po N1 SLO)
V zahvalnem govoru je izpostavil, da se v jamah, kot je Vilenica, skriva na tisoče zgodb, ki še niso bile povedane, vse pa se končajo na takšnem kraju.
V ne preveč optimističnem govoru, ki ga je zasnoval kot zgodbo, je namreč spomnil, da so liki te zgodbe še od časa, v katerem smo poselili naše lepe dežele, svoje sosede vodili h kraškim jamam in jih tam pobijali, vanje pa med epidemijami živinskih bolezni metali trupla poginulih krav, ovac in tudi pse.
Miljenko Jergović, zmagovalec Vilenice 2024, foto FB
Podobno je bilo v 20. stoletju: ko so Evropo preplavili tanki in druga bojna oprema, smo “svoje bližnje – zvečine neželene sosede – še naprej pobijali nad jamami. Imeli smo jih za krive nečesa, tako kot so oni imeli nas”, je dejal nagrajenec in se vprašal, kdo je dejansko žrtev. Kot je dodal, že sam naš obstoj govori o tem, da smo potomci ubijalcev in ne njihovih žrtev.
Dušan Šarotar in Miljenko Jergović, foto FB
Kraške jame je označil za “našo okamnelo vest”, književnost pa za nekaj, kar se posveča raziskovanju človekove vesti. “Gre za nenavadno početje, ki vselej vključuje kraj in čas, in vključuje like, žive ali mrtve, v katerih je naseljena človekova vest,” je dejal Miljenko Jergović.
Miljenko Jergovič ob kamniti plošči z napisi zadnjih nagrajencev vilenice, foto Božo Zlobec
Sebe pojmuje za pisatelja, ki skuša razumeti ali rekonstruirati razloge, čustva in nagnjenja tistih, ki so nad jamami pobijali svoje sosede. “Brez tega bi se nam lahko zdelo, da so vsi naši sosedje umrli v elementarni nesreči,” je dejal in dodal, da vojne ni mogoče prišteti k temu, za njihovo prenehanje pa da je treba vsak dan razmišljati o ubijalcih.
Miljenko Jergović in Božo Zlobec, ki je bil na vseh festivalih Vilenice doslej, foto osebni arhiv
Miljenko Jergović je nagrado Vilenice v istoimenski kraški jami prejel ob sinočnjem zaključku festivala, ki so ga pospremila še zadnja literarna branja letošnjih gostov, med drugim tudi slovenskega avtorja v središču Dušana Šarotarja. Nagrado je v imenu Društva slovenskih pisateljev izročil Marij Čuk, podpredsednik DSP, ki festival organizira.
Obširna utemeljitev nagrade je bila tu že objavljena, prav tako kot nagrada kristal Vilenice.
Marijan Zlobec