Prvi teden komornih koncertov na 72. Ljubljana Festivalu je uspešno in odmevno predstavil bogato panoramo tako nastopajočih kot programov in so bili obiskovalci v Križevniški cerkvi zelo zadovoljni, prav tako pa nastopajoči sami.
Hartmut Rohde, foto Marijan Zlobec
Komorni koncerti se bodo nadaljevali že v ponedeljek, 5. avgusta, ob 20. uri in prav tako v Križevniški cerkvi. To bo drugi profesorski koncert v okviru mednarodnih mojstrskih tečajev za študente, ki se jih udeležujejo kandidati iz mnogih držav na podlagi osebne avdicije pri profesorjih v Ljubljani.
Rick Stotijn, foto Marijan Zlobec
Eno od poslanstev Festivala Ljubljana je izobraževanje mladih glasbenikov, kar negujejo tudi z organizacijo mojstrskih tečajev. Med profesorji so vsako leto redni gostje violončelist Jens-Peter Maintz, ki je član prestižne zasedbe Spectrum Concerts Berlin, violist Hartmut Rohde, častni član Kraljeve glasbene akademije v Londonu, kontrabasist Rick Stotijn, ki izvaja svetovne premiere sodobne glasbe, in fagotist Ole Kristian Dahl, ki je od leta 2017 gostujoči profesor na Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu.
Jens-Peter Maintz, foto Marijan Zlobec
Izvrstni pedagogi bodo predstavili zanimiv program, ki vključuje skladbi Ludwiga van Beethovna, ki je ključno prispeval k razvoju komorne glasbe, sonato Gustava Schrecka, ki je kot zborovodja izboljšal umetniško kakovost izvedb v slavni Šoli svetega Tomaža v Leipzigu, skladbe Roberta Schumanna, ki v svoji glasbi skoraj programsko pripoveduje pravljične zgodbe, za konec pa delo samooklicanega romantika Alfreda Desenclosa, čigar glasba v zadnjih desetletjih doživlja preporod.
Ria Shimada, foto osebni profil
Nastopajoče bodo spremljali pianisti Rie Shimada, ki je zaposlena na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Mannheimu, Ken Nakasako, ki deluje v Berlinu, Zsuzsa Bálint, ki se posveča eksperimentalnim projektom in zmagovalka številnih mednarodnih klavirskih ter komornih tekmovanj Naoko Sonoda.
Ken Nakasako, foto Marijan Zlobec
Kot vidimo, bodo štiri profesorje spremljali kar štirje pianisti, kar pomeni, da bo vsak solist imel svojega klavirskega spremljevalca.
Po prvem zelo dobrem, da ne rečem odličnem profesorskem koncertu, se napoveduje podoben, le da bodo solistični inštrumenti drugi.
Program:
Ludwig van Beethoven: Duet za violo in violončelo v Es-duru, WoO 32
Gustav Schreck: Sonata za fagot in klavir, op. 9
Robert Schumann: Pravljične slike za violo in klavir, op. 113
***
Ludwig van Beethoven: Sonata za violončelo in klavir št. 3 v A-duru, op. 69
Alfred Desenclos: Aria in rondo
Tamás Érdi
V torek, 6. avgusta, ob 20. uri bo v Križevniški cerkvi menda edini klavirski recital na letošnjem festivalu. Nastopil bo madžarski pianist Tamás Érdi. Na začetku svoje glasbene poti študiral pod vodstvom Erike Becht, izumiteljice edinstvene metode, ki omogoča učenje in igranje brez partiture. Izpopolnjeval se je na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju in na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Torontu. Na tekmovanjih je osvojil nagrade Gundel, Junior Prima in Prima Primissima, prejel pa je tudi viteški križ madžarskega reda za zasluge. Udejstvuje se kot umetniški direktor letnega festivala klasične glasbe na prostem ob Blatnem jezeru. Kot pianist se osredotoča na romantičen repertoar, v katerem ključno mesto zasedata Frédéric Chopin in Franz Liszt, katerih dinamični opus bo predstavil na recitalu v Križevniški cerkvi. Chopin je stare forme, kot so preludij, fantazija, mazurka in nokturno, edinstveno preoblikoval, medtem ko je v primeru balade izumil povsem nov glasbeni žanr. Njegovo rahločutno in poglobljeno poznavanje zmožnosti klavirja je bilo dotlej brez primere. Šele po njegovi smrti pa je Liszt zares zablestel kot skladatelj. Njegova originalnost ni temeljila na invenciji melodije, harmonije, kontrapunkta in ritma, temveč na izvirni obravnavi teksture in zvočne barve ter razvijanju edinstvene, dotlej nedosegljive klavirske virtuoznosti.
Program:
Frédéric Chopin:
Preludij v c-molu, op. 28, št. 20
Fantazija – Impromptu, op. 66
Uspavanka v Des-duru, op. 57
4 mazurke, op. 24
Nokturno št. 21 v c-molu, op. posth
Nokturno št. 20 v cis-molu, op. posth
Balada št. 1 v g-molu, op. 23
***
Franz Liszt:
Madžarska rapsodija št. 3 v B-duru, S. 244/3
Madžarska rapsodija št. 6 v Des-duru, S. 244/6
Fontane vile d’Este iz zbirke Leta romanja III, S. 163/4
Sposalizio iz zbirke Leta romanja II, S. 161/1
Mefistov valček št. 1 v A-duru, S. 514
Tamás Érdi
Objavljen program prepričljivo pokaže vrhunskost in privlačnost, pester izbor, za vsakega ljubitelja in poznavalca vsaj nekaj del od obeh skladateljev, ki sta že sama po sebi vrh svetovnega pianizma. Nekateri imajo za največjega skladatelja del za klavir Chopina, drugi Liszta. Soočenje obeh je na klavirskih recitalih posebno dragocena izkušnja.
Tamás Érdi
Klavir v Križevniški cerkvi se je na dosedanjih koncertih pokazal kot odličen, postavljen na votlo leseno odrsko konstrukcijo, ki omogoča posebno resonanco, visoka cerkev pa ob klavirskem solu nekoliko večji odmev, kar pianistu omogoča interpretacijo s poudarki, kot si jih le zaželi. Če ima kristalno čisto tehniko in smisel za stil ter dinamiko, kar vse se v cerkvi zelo sliši, pa sploh.
Marijan Zlobec