Slovenska matica organizira v svoji dvorani na Kongresnem trgu 8/I slavnostno akademijo in celodnevni simpozij ob 70. obletnici ustanovitve Slovenske kulturne akcije, osrednjega kulturnega društva slovenskih emigrantov po drugi svetovni vojni s sedežem v Buenos Airesu v Argentini.
Na simpoziju z naslovom »V potrebnem ENOTNOST, v dvomljivem SVOBODA, pri vsem pa LJUBEZEN«, ki bo v sredo, 26. junija, od 9.00 do 13.45, bodo govorci v svojih prispevkih prikazali bogato delovanje Slovenske kulturne akcije v času njenega sedemdesetletnega obstoja.
Mladi Tine Debeljak leta 1920
Program
9.00 Slovenska himna in himna Slovenija v svetu
Marcos Fink, basbaritonist
Lucas Somoza Osterc, baritonist
prof. Ivan Vombergar, pianist
9.15 slavnostni govori in glasba
Simpozij
10.15 do 11.45
Lev Detela, dr. Andrej Fink, Damijan Ahlin, SKA skozi sedem desetletij
Marjana Pirc, Glasila in kulturna revija SKA
Helena Janežič, Druge publikacije SKA
Tone Rode, Pregled literarne dejavnosti SKA
Damijan Ahlin, Tone Kuntner, Gledališka dejavnost SKA
Cecilija Grbec, Likovna umetnost SKA
12.00 do 13.15
Marcos Fink, Glasbena dejavnost SKA
Marjana Pirc, Teološko-filozofski odsek SKA
Ivo Jevnikar, Lev Detela, Pomen in vloga SKA v zamejstvu
Damijan Ahlin, Vloga in dejavnosti SKA danes ter vizija prihodnosti
dr. Helena Jaklitsch, Pomen SKA za ohranjanje slovenstva
Slovenska kulturna akcija (kratica SKA) je osrednje kulturno društvo slovenskih emigrantov po drugi svetovni vojni s sedežem v Buenos Airesu.
Ustanovni občni zbor 20. februarja 1954 je določil, da je SKA »organizacija zamejskih in zdomskih kulturnih delavcev, ki želijo z ustvarjalnim in posredovalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebno slovenskih.
Pobudo za ustanovitev SKA sta dala Ruda Jurčec in Ladislav Lenček, ki sta pritegnila k sodelovanju kulturne ustvarjalce iz Argentine, zamejstva in drugih držav, od osemdesetih let 20. stoletja pa so sodelovali tudi avtorji iz Slovenije.
Prvo vodstvo so sestavljali Ruda Jurčec (predsednik), Tine Debeljak in Alojzij Geržinič (podpredsednika), Marijan Marolt (tajnik) in Ladislav Lenček (blagajnik).
France Gorše – Stoječi ženski akt, 1942
Posamezne odseke so vodili: filozofskega duhovnik dr. Ignacij Lenček, leposlovnega pisatelj Zorko Simčič, glasbenega dr. Julij Savelli, likovnega kipar France Ahčin in gledališkega Marijan Willempart. Poleg teh med ustanovnimi člani moramo omeniti Milana Komarja, Božidarja Finka in Franceta Dolinarja.
France Gorše – France Balantič, 1943
Leta 1969 je prišlo v društvu do razcepa, ko je v njej prevladalo zmernejše krilo pod vodstvom novega predsednika Tineta Debeljaka.
Tine Debeljak
Slovenska kulturna akcija izdaja splošno kulturno revijo Meddobje, (uredništvo sta sprejela Zorko Simčič in Ruda Jurčec), in časopis Glas, objavlja knjige, sprva tiste, ki niso mogle izhajati v Sloveniji, (prvi urednik je bil dr. Tine Debeljak). Že od vsega začetka so objavljali dela avtorjev živečih na raznih celinah. Sklenili so tudi, da bo odslej SKA nadaljevala z izdajo zbornika Vrednote.
Zorko Simčič
SKA vsako leto prireja kulturne večere, koncerte, gledališke predstave in likovne razstave. V prvih letih delovanja je organizirala tudi Umetniško šolo.
Ob 40. obletnici ustanovitve 1994 se je SKA predstavila tudi v domovini s ciklom predavanj in dokumentarno razstavo ter izdala zbornik.
Vsa leta so odborniki in člani SKA delali brezplačno in še danes sami krijejo stroške svojega ustvarjalnega dela. Do osamosvojitve Slovenije je delo Slovenske kulturne akcije omogočala podpora mecenov.
France Gorše – Ruda Jurčec, 1942, risba, svinčnik na papir
Slovenski kulturni akciji so predsedovali: Ruda Jurčec (1954-1969), dr. Tine Debeljak (1969-1979), duhovnik Ladislav Lenček (1979-1988), Andrej Rot (1988-1992), arh. Marjan Eiletz (1992-2002), dr. Katica Cukjati (2002- 2016). Od leta 2017 je predsednik SKA Damijan Ahlin.
Dogodek organizirajo Slovenska kulturna akcija, Slovenska matica, Narodna in univerzitetna knjižnica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu in Rafaelova družba.
Nastope zamejskih Slovencev sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v okviru cikla Matičina odprta vrata.
Marijan Zlobec