Založba ZRC je na današnji tiskovni konferenci v Atriju zaokrožila prvo polovico založniškega leta s predstavitvijo kar cele množice knjig, med katerimi bodo nekatere, napisane oziroma prevedene v angleščino, pa tudi v nemščino ali s posameznimi razpravami ali prispevki še v drugih jezikih, segle daleč v znanstveni ali strokovni svet, seveda pa s temami, ki obravnavajo slovensko zgodovino ali dogajanja na naših tleh skozi stoletja ali že kar tisočletja.
Naslovnica z ilustracijo Hinka Smrekarja po razglednici Kuga iz leta 1917
Že prva predstavljena knjiga Epidemije in zdravstvo s podnaslovom Zgodovinski pregled, ki jo je uredila Katarina Keber, bo kot aktualna tema vzbudila veliko pozornost v strokovni in drugi nezdravstveni javnosti.
Katarina Keber in moderatorka Agata Tomažič, foto Marijan Zlobec
V monografiji so iz različnih vidikov obravnavane epidemije in nalezljive bolezni, zdravstvene krize in razvoj zdravstva v obdobjih med srednjim vekom in 20. stoletjem na območju današnje Slovenije in v delu Hrvaške. V knjigi zbrani teksti na novo vrednotijo dosedanje razumevanje epidemij v slovenskem zgodovinopisju, večplastno dopolnjujejo in izboljšujejo poznavanje tematik iz perspektive socialne zgodovine medicine, nekateri pa zaradi povsem novih spoznanj in pristopov vzpostavljajo nova izhodišča za prihodnje zgodovinske raziskave epidemij in zdravstva.
Katarina Keber
V trinajstih poglavjih zgodovinarji, zgodovinarke in umetnostna zgodovinarka predstavijo na novo raziskane vsebine kot so kužne epidemije v 17. stoletju na Kranjskem in Štajerskem, kužne slike v srednjeveškem stenskem slikarstvu Slovenije, okoljsko-zgodovinske poglede na sanitarni kordon v Vojni krajini, položaj ostarelih med epidemijami kolere v 19. stoletju in širjenje malarije med obema svetovnima vojnama. Med tematikami iz zgodovine zdravstva so prvič v slovenskem zgodovinopisju celostno obravnavani srednjeveški špitali, predstavljena je tudi bolezen pelagra, ki je prizadela prebivalstvo na Goriškem in Gradiškem v času Avstro-Ogrske. V več poglavjih so predstavljene zdravstvene razmere v času vojn, in sicer med prvo svetovno vojno med begunci v Avstro-Ogrski in v mestu Ljubljana, starostna oslabelost kot vzrok smrti v Pulju med letoma 1910 in 1915 ter organizacija partizanskega zdravstva s poudarkom na Slovenski centralno vojni partizanski bolnici med drugo svetovno vojno. Ne nazadnje sta bolezen in telo kot metafora obravnavana v poglavju o predmoderni politični misli kranjskega plemiča Franza Alberta Pelzhofferja z začetka 18. stoletja.
Agata Tomažič s kupčkom knjig
Kazalo vsebine
Predgovor
Miha Kosi: Špitali na Slovenskem v srednjem veku
Mija Oter Gorenčič: Kužne slike v srednjeveškem stenskem slikarstvu Slovenije
Vanja Kočevar: Kužna epidemija med letoma 1623 in 1627 na Kranjskem na podlagi stanovskega registraturnega protokola
Matjaž Grahornik: Epidemija kuge na Štajerskem v letih 1679 in 1680
Hrvoje Petrić, Nikola Ostojčić: Ekohistorijski aspekti sanitarnog kordona u Vojnoj krajini
Filip Draženović: Metafora telesa in bolezni v Neuentdeckte Staats-Klugheit Franza Alberta Pelzhofferja
Urška Bratož: Epidemija in ostareli: Kolera in domet oskrbe v Avstrijskem Primorju
Robert Devetak: Boj proti pelagri na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske
Petra Svoljšak: Begunstvo in zdravstvo – izziva prve svetovne vojne: primer Avstro-Ogrske
Iva Milovac Delić: Marasmo senile u Puli 1910. i 1915.: mortalitet nasuprot mobiditeta
Mojca Šorn: »Človek pravzaprav ne umrje več, kar zgrudi se in ga ni« Zdravstvene razmere v Ljubljani med prvo svetovno vojno in neposredno po njej
Dunja Dobaja: Prisotnost malarije v Sloveniji v obdobju med svetovnima vojnama
Blaž Štangelj: Začetki in značilnosti Slovenske centralne vojno
Založnik knjige je Založba ZRC, izdajatelj Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
Naslovnica
Znanstvena edicija dnevnikov Franca Henrika barona Raigersfelda (1697–1760), enega najvidnejših politikov, uradnikov in vplivnežev na Slovenskem v prvi polovici 18. stoletja, je pomemben in redek zgodovinski vir za proučevanje političnih in družbenih struktur habsburške države in uprave na slovenskem ozemlju v (pred)razsvetljenski dobi. Raigersfeld je bil v svojem času ena najbolj zanimivih osebnosti: popotnik in turist, državni in deželni uradnik, merkantilist in podjetnik, svetovljan in tradicionalist, ljubeč družinski oče, zbiratelj starin in še veliko drugega kaj. Bil je priča nekaterih prelomnih političnih dogodkov v habsburški zgodovini, v dnevnikih pa je vsak dan popisoval tudi vsakdanje dogodke iz svoje socialne okolice.
Dušan Kos, foto Marijan Zlobec
Zaradi avtorjeve natančnosti in radovednosti imamo njegove zapise lahko kar za družabno-politične anale ter odličen vir za proučevanje za proučevanje plemiške kulture, materialnih in tehničnih novosti, karierizma, izobraževanja, zabave, umetnosti v habsburških dednih deželah. Pričajo tudi o oblikovanju še danes prisotnih življenjskih vzorcev, npr. v prehranjevanju, podjetniškem udejstvovanju in upravljanju družinskih financ, turističnih ambicijah itd.
Uvod
Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda
Zgodnja leta
Merkantilist v državni službi: Trst, Gradec, Dunaj, 1731–1747
Ljubljansko službovanje, 1747–1760
Svetovljanov socialni kozmos
Materialne razmere
Družabno življenje
Etika, državljanska zavest in vera
Intima in družina
Hrana, zdravje, hobiji
Zadnja leta
Franc Henrik Raigersfeld leta 1721 na sliki Franza Linderja
O dnevnikih
Zasnova, vsebina in videz dnevnikov
Usoda dnevnikov po letu 1760
Vsebina edicije
Načela, problemi in posebnosti
Kratice, okrajšave, denarne in merske enote
Konvencionalne kratice
Denar
Utežne mere
Prostorninske mere
Dolžinske in ploščinske mere
Summary
Viri in literatura
Arhivski viri
Objavljeni viri in stari tiski
Literatura
Časopisni viri
Slikovno gradivo
Raigersfeldov socialni krog v Ljubljani v letih 1747–1759
Založnik je Založba ZRC, izdajatelj Zgodovinski inštitut Milka Kosa, knjiga je izšla v zbirki Thesaurus memoriae Fontes.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec