Znani so nominiranca in nominiranka za nagrado Vasje Cerarja, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za vrhunske prevode mladinske in otroške književnosti, letos v kategoriji prevodnega stripa oz. risoromana za otroke in mladino.
Komisija za nagrado Vasje Cerarja v sestavi Nada Grošelj (predsednica), Živa Čebulj (članica) in Mateja Seliškar Kenda (članica) je izbrala dva prevajalca in prevajalko ter njihove prevode. Nominiranca in nominiranka so:
Boštjan Gorenc – Pižama za prevod stripovske serije Pasji mož Dava Pilkeyja (Mladinska knjiga, 2021–2023).
Utemeljitev komisije za nagrado Vasje Cerarja 2024
Stand-up komika, pisatelja, prevajalca in raperja Boštjana Gorenca poznajo bralci vseh starosti: v vlogi prevajalca morda še najbolj manjši otroci in najstniki, a tudi odrasli, saj je med drugim prevedel epsko Martinovo serijo Pesem ledu in ognja. Letos se je uvrstil v ožji izbor kandidatov za nagrado Vasje Cerarja s prevodi štirih stripov Dava Pilkeyja o Pasjem možu: Kažin in kazen (2021; izvirni naslov Grime and Punishment), 22 kaveljcev (2021; Fetch-22), Materin vrh (2022; Mothering Heights) in Dvajset tisoč bolh pod morjem (2023; Twenty Thousand Fleas under the Sea).
Stripovska serija o Pasjem možu prevajalca nenehno postavlja pred zahtevne izzive, saj so že sami naslovi prepoznavne travestije znamenitih naslovov svetovne književnosti: Zločin in kazen, Kavelj 22, Viharni vrh in Dvajset tisoč milj pod morjem. Seveda tudi besedila prekipevajo od jezikovne domiselnosti. Ta sega od mikroravni, kamor sodijo – pogosto govoreča – imena (Barky McTreeface za drevo v 22 kaveljcih) ali izvirni medmeti (KA-SHONK, BA-FLOMP, TRASKONK v Materinem vrhu), do makroravni, kot sta vpletanje dobesednih ali prirejenih citatov, celo svetopisemskih, in parodiranje znanih pesmic ali zlaganje pesmic z mislijo na povsem določeno melodijo. Slovenjenje torej zahteva veliko razgledanost, jezikovno spretnost in konec koncev pogum, in vse te odlike izstopajo v Gorenčevih prevodih. Pomislimo samo na prevod imena drevesa z Drevko Vejevšek ali omenjenih onomatopoetičnih medmetov s ČNKOLE, BMFOLE, RNKOLE, ali pa na straniščno zasoljene verzije priljubljenih pesmi. Zgolj eden od mnogih primerov je Ringa, ringa raja, driskica prihaja iz Materinega vrha; s tem prevajalec parira Pilkeyjevi travestiji otroške pesmice Twinkle, twinkle, little star, how I wonder what you are, ki v izvirniku Materinega vrha postane: Stinkle, stinkle, little fart, blew my underwear apart. Prevodi Pilkeyjevih stripov v duhovitosti in inteligentnosti prav nič ne zaostajajo za izvirniki, zato si Boštjan Gorenc zasluži nominacijo za nagrado Vasje Cerarja.
Življenjepis prevajalca
Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva. Že od malih nog je zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. V književnih krogih se je najprej predstavil kot prevajalec. Najmlajšim se je priljubil s prevodi serij o Kapitanu Gatniku in Pasjem možu (Pilkey) ter Gospodu Gnilcu (Stanton), najstnike je prepričal s prevodi uspešnic Krive so zvezde (Green), Čudo (Palacio) in Eleanor in Park (Rowell), odrasle pa je prestavil v krvavi fantazijski svet Pesmi ledu in ognja (Martin). Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost.
Z Matejem de Ceccom je izdal štiri knjige stripov o Šnofijevi druščini, s katero spravljata v smeh Pilovke in Pilovce že od leta 2008. sLOLvenski klasiki 1 so njegov solistični prvenec, ki so na knjižnem sejmu 2016 prejeli nagrado knjiga leta in se prodali v več kot 12.000 izvodih. Z Igorjem Šinkovcem sta ustvarila slikanice Kaj se skriva očku v bradi, Si že kdaj pokusil luno? in Si že kdaj jezdil morskega konjička?, z Ano Razpotnik Donati pa slikanico Botrovo darilo. S Tanjo Komadina sta po motivih Cankarjeve zbirke črtic Moje življenje naredila strip Moj lajf, ki je zaživel na odru Lutkovnega gledališča Maribor v režiji Sebastijana Horvata. Z Jako Vukotičem sta ob pomoči dr. Kozma Ahačiča v knjigo Reformatorji v stripu ujela življenji Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, po motivih knjige pa je nastala predstava Reformatorji na odru, kjer Pižama nastopa skupaj z Nikom Škrlecem. Z Jako Vukotičem je združil ustvarjalne moči tudi pri knjigi Huda risinja. Boštjan Gorenc se ukvarja tudi s stand-up komedijo in snemanjem podkastov. Doma ima na polici dve jabolki navdiha, ki mu jih je podelil bivši predsednik Borut Pahor: eno jabolko za sLOLvenske klasike 1 in drugo za sodelovanje pri projektu Cankar v stripu.
Izar Lunaček za prevod stripov Graščina. Somrak in Graščina. Zlati časi Joanna Sfarja, Lewisa Trondheima, Manuja Larceneta in Kerascoët (Graffit in Zavod Stripolis, 2020 in 2022).
Utemeljitev komisije za nagrado Vasje Cerarja 2024
Plodovita in nagrajevana stripovska ustvarjalca Joann Sfar in Lewis Trondheim, ki sodita med najpomembnejše umetnike novega vala francosko-belgijskih stripov, sta slovenskemu bralstvu dobro poznana. Od prvega imamo v slovenščini poleg petih delov Graščine (pri katerih sta sodelovala) prevedene še štiri knjige iz serije o Merlinu, dve knjigi iz serije Sardina v vesolju ter posamezne stripe Mali princ, Pascin in Vampirček gre v šolo, od drugega pa strip Mamma mia! Ženska familija. Obširna stripovska serija Graščina (Donjon), ki je v več državah dosegla kultni status, je razvejen zgodbeni labirint, poln pošasti, tepeža, krvi, nadvse okrutnih in skrajno nenavadnih smrti ter seveda tudi zakladov. Je fantazijska parodija na zgodbe o trdoživih in
mehkočutečih junakih, ki zna z obešenjaškim in lucidnim temačnim humorjem, izraženim v besedi in sliki, izzvati tako muzanje kot krohotanje. Bistroumen humor pa se iskri tudi v prevodu zbirk stripovskih zgodb Zlati časi (Parade) in Somrak (Crépuscule), delu Izarja Lunačka.
Izar Lunaček je akademski slikar in doktor filozofije ter dobro znan akter na slovenski stripovski sceni: je stripar in karikaturist ter soustanovitelj Stripolisa in festivala Tinta. Njegov prevod Zlatih časov in Somraka se odlikuje s spretno dramaturško rabo različnih jezikovnih registrov, od pravljičarsko uglajenih knjižnih tonov (Morali bi mi prepovedati vstop, mati. Sedaj, ko sem videl svojega roditelja, si bom moral iztakniti oči. — Moral bi bil vedeti!) do pouličnega psovanja (Crkni! — Fris poscan!) in sproščene urbane govorice (Evo, speštal vas bo! — Ful ste … ful ste kruti. — Ej, lejte, ta vitez je pa raca! — Vidva zviznita pa se dobimo potem.).
Lunačkove prevode prežema besedotvorna navihanost (razčinkljati — fekulande) in brihtna sproščenost v rabi medmetov (zaštih — sek sek — krck — glub gla flop mah flp — klamf), kar prispeva k imenitnemu bralskemu užitku bralk in bralcev vseh starosti.
Življenjepis prevajalca
Izar Lunaček je stripar in ilustrator, akademski slikar, prevajalec, diplomirani komparativist in doktor filozofije. Svoje stripe objavlja v različnih revijah in časopisih. Ilustriral je več knjig, med katerimi so že štiri prejele zlato hruško, znak kakovosti mladinskih knjig, in sicer: Vzgoja staršev Irene Duša Draž, Kako sem otrokom razložil demokracijo Mira Cerarja, Vroči novi svet Lučke Kajfež Bogataj in Migracijski pojmovnik za mlade Kristine Toplak. Ustvaril je dvanajst samostojnih stripovskih albumov, njegov prvenec Beštije je izšel leta 2000. Med drugim je avtor prvega slovenskega spletnega stripa Paradise Misplaced in prvega slovenskega avtorskega stripa, ki so ga objavili pri veliki ameriški založbi (IDW) Animal noir in je nastal v tandemu z Nejcem Jurnom; v slovenščini je izšel pri Cankarjevi založbi z naslovom Kosmati krimič. Vodi Striparno Stripolis v Ljubljani in skupaj s Kinom Šiška in revijo Stripburger organizira osrednji slovenski festival stripa Tinta, ki ga je tudi soustanovil. Na festivalu vsakoletno gostuje vrsta tujih stripovskih ustvarjalcev in strokovnjakov, podeljujejo pa tudi nagrado zlatirepec za najboljši izvirni in prevodni strip za odrasle in otroke. Lunaček prevaja iz angleščine in francoščine, mdr. je prevedel dela Trgovec s tobakom Johna Bartha (v soprevodu z Julijo Potrč Šavli), Kako razumeti strip: o nevidni umetnosti Scotta McClouda, nekaj knjig iz stripovske serije Graščina Joanna Sfarja in Lewisa Trondheima, Fuč fuk Anne Baraou in Fanny Dalle-Rive, Sardina v vesolju Joanna Sfarja in Emmanuela Guiberta, Alanova vojna Emmanuela Guiberta ter otroški strip Vampirček gre v šolo Joanna Sfarja, za katerega je prejel nagrado zlatirepec. Njegove prevode je žirija nominirala za Nodierevo nagrado, ki jo podeljuje Francoski inštitut v Sloveniji. Lunaček je leta 2022 prejel francosko odlikovanje viteza reda umetnosti in leposlovja za prizadevanja k promociji stripa in popularizaciji francoske kulture v Sloveniji.
Špela Žakelj za prevod stripov iz serije Asterix: Obelix in družabniki Renéja Goscinnyja in Alberta Uderza ter Poglavarjeva hči Jeana-Yvesa Ferrija in Didiera Conrada (Graffit, 2022).
Utemeljitev komisije za nagrado Vasje Cerarja 2024
Kultna serija o Asterixu in Obelixu sodi med najžlahtnejše dosežke stripovskega žanra. Dogodivščine neuklonljivih Galcev, polne humorja, zvito vpletenih kulturnih referenc in besednih iger, imajo svoje zveste privržence tako med mladimi kot starejšimi bralci, zaradi česar je prevajanje serije posebej zahtevna naloga, s katero se v zadnjih letih uspešno spoprijema prevajalka Špela Žakelj.
V stripu Obelix in družabniki, ki je delo prvotnega tandema Goscinny-Uderzo in je v Franciji izšel že leta 1976, poskušajo Rimljani s potrošništvom okužiti še poslednjo galsko vas, ki se jim vztrajno upira. V duhoviti kritiki kapitalizma s številnimi namigi na sodobne ekonomske in oglaševalske pristope, prevajalka v slovenščino domiselno prenaša imena junakov (Turbij Kapitalizmus, centurion Duplibonus, poglavar Vserasturix) in podjetij ter njihovih sloganov
(Delamarix – sveži menhirji, Metuzalemix – fini menhirji, Pri Pocenixu – vse za vse za nič). V prevodu ohranja radoživost izvirnika in ostaja karseda zvesta francoskemu besedilu, mestoma pa se pri prenosu frazemov, šal in besednih iger za enak učinek in užitek v slovenščini od
izvirnika tudi suvereno odmakne.
To velja tudi za strip Poglavarjeva hči iz leta 2019, ki je delo Ferrija in Conrada, novega scenaristično-risarskega tandema. V tem zvezku je v ospredju razkorak med starejšo generacijo tradicionalnih, klenih Galcev in njihovim pubertetniško predrznim potomstvom. Ta se odraža v govoru protagonistov, ki ga prevajalka spretno poustvarja zdaj z bolj tradicionalnim, zdaj z bolj slengovskim jezikovnim registrom. Poleg tega avtorja premišljeno in s humorjem rušita tabuje in vpeljujeta sodobne teme, kot so želja po vesoljnem miru in osebni svobodi mlajše generacije z junakoma Adrenalino in Letitbixom, istospolno starševstvo ali brexit, ko pirati pobegnejo »po britansko«. Prevajalka vse idejne novosti in zamike duhovito prenaša tudi v slovenščino, vendar subtilno, da se tako kot v izvirniku povsem organsko zlijejo s tradicionalnim ustrojem galske vasice.
Življenjepis prevajalke
Špela Žakelj je diplomirala iz francoskega jezika s književnostjo ter iz primerjalne književnosti. Med podiplomskim študijem je kot mlada raziskovalka na Oddelku za romanske jezike Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavila številne znanstvene članke v domačih in tujih strokovnih revijah ter z lastnimi prispevki sodelovala na konferencah v Franciji, Kanadi in ZDA. Velika ljubiteljica in raziskovalka srednjeveških besedil je leta 2011 doktorirala iz francoske književnosti na temo Alegorija in ironija v francoski književnosti 13. stoletja.
Že od leta 2003 iz francoščine prevaja leposlovna in teoretska dela, poezijo in stripe. S številnimi založbami sodeluje kot urednica, piše literarne in gledališke kritike, izdala pa je tudi pet samostojnih avtorskih del za otroke in mladino. Največji izziv ji predstavlja prevajanje stripov, a ne le zato, ker se mora besedilo prilagajati oblačku, ampak predvsem zato, ker je besedilo v zahtevnejših delih (kot so na primer stripovske serije Asterix, Garulfo, Titeuf ali Merlin) velikokrat večpomensko, stripi pa vsebujejo veliko metafor in besednih iger, ki morajo biti tudi v prevodu ustrezno združene s sliko. Leta 2000 je bila Špela Žakelj s prevodom enega od albumov Asterixa nominirana za Nodierevo nagrado Francoskega inštituta v Sloveniji, njeni prevodi pa so prejeli že enajst priznanj zlata hruška za najkakovostnejšo knjigo za otroke in mladino.
Prejemnika oz. prejemnico nagrade Vasje Cerarja za leto 2024 bodo razglasili v torek, 21. maja, na slavnostnem odprtju 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Marijan Zlobec