Harmonikar Marko Hatlak je bil na poletnih festivalih v organizaciji Festivala Ljubljana kar pogost gost. Vedno v različnih kombinacijah, a tudi sam. Lokacije njegovih nastopov so bile različne, od Križevniške cerkve, Peklenskega dvorišča, pa Gospodarskega razstavišča in Poletnega gledališča Križanke, kjer je nazadje nastopil z večerom Astorja Piazzolle in sta se mu na odru pridružila argentinska Slovenca Bernarda in Marcos Fink ter instrumentalisti in plesalca. Ansambel ima sicer ime FUNtango.
Koncert na 70. Ljubljana Festivalu v Poletnem gledaliču Križanke, foto Marijan Zlobec
Letošnji koncert na 72. Ljubljana Festivalu ima naslov V dvoje, kar bi lahko zvenelo že kar sentimentalno, saj je logično pričakovati, da se bo harmonikarju pridružila kakšna ženska. To bo zadnjih deset, petnajst let zelo popularna Nuška Drašček, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Koncert bo 13. avgusta ob 20. uri v Križevniški cerkvi.
Nuška Drašček je letos prejela nagrado Prešernovega sklada, foto Gov.si
Nuška Drašček že vrsto let navdušuje občinstvo s svojim glasom, odrsko prezenco in izredno širokim repertoarjem, ki sega vse od opere do jazza, bluesa, popa, gospela, muzikala in šansona. V zadnjih letih se predstavlja na domačih in tujih odrih z virtuoznimi opernimi vlogami in zanimivimi programi popularne glasbe. Tokrat je združila moči z vsestranskim glasbenikom, harmonikarjem Markom Hatlakom, ki je na koncertnih odrih kot solist in komorni glasbenik prisoten že dobrih 20 let.
Marko Hatlak se spominja prvih otroških doživljanj glasbe Astorja Piazzolle, foto Marijan Zlobec
Izvaja širok repertoar, ki sega od baročne glasbe do tanga in glasb sveta, v zadnjem času pa je aktiven tudi v skupini Marko Hatlak BAND. V skrbno oblikovanem programu, ki sta ga glasbenika poimenovala “V dvoje”, nam bosta v akustični različici predstavila svoj eklektični izbor najlepših melodij.
Marko Hatlak v Poletnem gledališču Križanke, foto Marijan Zlobec
Medtem ko bo v uvodnem delu programa poudarek na baročni, klasicistični in romantični glasbi, bodo nato zazveneli šansoni, tangi, popevke in ljudske ter avtorske skladbe. V takšnem vzdušju nas bo ustvarjalni dvojec popeljal na zanimivo popotovanje skozi različna zgodovinska obdobja in glasbene sloge.
Kot je razvidno iz programa, se bo Marko Hatlak s kar tremi kompozicijami predstavil kot skladatelj, poleg seveda Bacha, Scarlattija, Piazzolle, Richarda Galliana, medtem ko je večja skrivnost skladba Nikole Badeva.
Mezzosopranistka Nuška Drašček, foto FB/Žiga Culiberg
Nuška Drašček bo pokazala večji interpretativni razpon, saj bo imela dve znameniti operni ariji povsem različnih stilov (Händel, Bizet), potem pri nas manj znano in umetniško upoštevano zarzuelo, vse bolj znano arijo Yo soy María de Buenos Aires in Oblivion Astorja Piazzolle. Morda sta presenečenje obe izbrani popevki: Nad mestom se dani, ki jo je bila nekoč pela Ditka Haberl in je vse do danes ostala antološka. Menda je prvi posnetek pesmi nastal na Dani jugoslavenske zabavne glazbe JRT – Opatija ’85 (1985). Predstavljena je kot delo Dušana Velkaverha, ki pa je le avtor besedila, medtem ko je glasbo in aranžmaje napisal Jože Privšek kot vrhunski skladatelj. Poleg Ditke Haberl so pesem uspešno in prepričljivo interpretirale še nekatere druge pevke, kot Eva Hren, Marijana Mlinar, Lana Hrvatin ali Nina Strnad in sedaj Nuška Drašček. Posebnost je interpretacija moškega pevskega tria Eroika.
Program:
Johann Sebastian Bach: Nun komm, der Heiden Heiland, BWV 659
Georg Friedrich Händel: “Lascia ch’io pianga”, arija Almirene iz opere Rinaldo
Georges Bizet: “L’amour est un oiseau rebelle”, arija Carmen iz opere Carmen
Domenico Scarlatti:
Sonata v d-molu K1
Sonata v C-duru K159
Ruperto Chapí: “Cuando está tan hondo”, arija Socorra iz zarzuele El barquerillo
Astor Piazzolla: Oblivion
Bernarda Fink z Oblivion v Križankah, foto Marijan Zlobec
Marko Hatlak: Harmagong
Nikola Badev: Parahodot mi pristigna
Marko Hatlak: Epic Pržanac
Astor Piazzolla: Yo soy María
Richard Galliano: New York Tango
Marko Hatlak: Zadnji ples
Jože Privšek, besedilo Dušan Velkaverh: Nad mestom se dani
Jure Robežnik, besedilo Milan Jesih: Lastovke
Lastovke Jureta Robežnika na besedilo pesnika Milana Jesiha je neponovljivo interpretirala mlada Elda Viler. Skladba pa je bila napisana za gledališko predstavo Dubillardove igre Naivne lastovke v ljubljanski Drami SNG že leta 1972. Elda Viler jo je zapela v Studiu 14.
“Pesem Lastovka so posneli za potrebe predstave Naivne lastovke, ki so jo v ljubljanski Drami uprizorili z Dušo Počkaj in Jurijem Součkom. Eldo Viler so poklicali v Studio 14 in ji povedali, da to pesem potrebujejo zvečer za predstavo. »V desetih minutah sem se je morala naučiti, potem smo še kakšno uro snemali. Zdelo se mi je, da bom težko zapela začetek, ga težko spravila v ritem. Po navadi mi je pomagal Jure Robežnik, a je bil tokrat odsoten. V roke me je vzel Jurij Souček in dejal: ‘Nič se ne sekiraj. V prvem delu le spusti glas in recitiraj.’ In prav je imel, v uvodu je treba pripovedovati, drugi del pa mora biti drastično drugačen, izpet. Ne kričeče, ampak kot spevna ‘kantilena’. Lastovka je nekakšen šansonjerski song. Z njo sem se identificirala. Naivna Eldica sem že vse življenje.”
Pesem ima pravzaprav dva naslova: Lastovka in Lastovke.
Lutnja je ubita, ugasnil je čas,
ogenj je izgubil svoj jarki obraz.
Strmo, uporno gre trpki mir,
v srca se useda, neba ni nikjer.
Takrat zaihtiš za tisoče ljudi,
takrat zaihtiš in to še nisi ti,
vate pride drobna, drobna ptica,
ona sladko žalost zvabi ti na lica.
Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla
čisto noter vate jokat lastovka?
Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla
čisto noter vate jokat lastovka?
Spominjanje je trudno, današnji dan boleč,
mislit, kaj še pride, je več kot odveč,
tesnoba je povsod, kjerkoli vase vdreš
in najbrž si nikoli do kraja ne prispeš.
In ihtiš, ihtiš za tisoče ljudi,
ihtiš, ihtiš, ihtiš in to si tudi ti,
vate prišla je drobna, drobna ptica
in ona bridko žalost vabi ti na lica.
Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla
čisto noter vate jokat lastovka?
Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla
čisto noter vate jokat lastovka?
Morda zato izbrala ravno je srce,
ker tam je toplo, toplo, zato ker smo ljudje.
Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla
čisto noter vate jokat lastovka?
Bernarda in Marcos Fink naredila Hatlakov večer s Piazzollo bolj pristen
Ob izvedbi Hatlakove kompozicije Harmagong leta 2021 v Križevniški cerkvi, – slišali jo bomo tudi letos -, sem zapisal: “Postavitev samega sebe kot skladatelja po Bachu, s skladbo Harmagong, je drznost brez primere. Izbor gonga, ker mu je bil doma pri roki, pa način igranja bodisi z uporabo mehkega tolkalca ali metlice, sprošča povsem drugačne zvočne vibracije kot igranje na harmoniko, četudi bolj uporabljeno kot tolkalo, pa samega izvajalca kot globoko dihajočega komponista, ki morda celo misli, da vzpostavlja pomemben dialog med enokomponentnim starodavnim gongom in tritisočdelno sodobno harmoniko.
Hatlak ve, da je sleherno umetniško ustvarjanje resno, razen ko je neresno. Kdaj je slednje, pa je stvar avtorefleksije (s končnim spoznanjem).”
Marijan Zlobec