Ljubitelji opernega petja, ki so napolnili Gallusovo dvorano Cankarjevega doma na prvem gostovanju slavnega perujskega tenorista Juana Diega Flóreza na 70. Ljubljana Festivalu, tega dogodka niso pozabili in bodo z veseljem prišli znova. Juan Diego Flórez se namreč vrača, kar pomeni, da mu je bil nastop v Ljubljani zelo všeč.
Juan Diego Flórez, foto pevčeva spletna stran
Juan Diego Flórez bo nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjeega doma skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Oksane Liniv 27. avgusta ob 20. uri.
Oksana Liniv kot ukrajinska kulturna ambasadorka v svetu
Juan Diego Flórez bo po koncertu v Ljubljani odpotoval v Salzburg, kjer bo 31. avgusta ali zadnji dan festivala nastopil s pevskim recitalom Canto Lirico ob klavirski spremljavi Vincenta Scalere na zaključku Salzburških slavnostnih iger. Pred Ljubljano pa bo imel nastope na Rossinijevem festivalu v Pesaru v operi Ermione, in sicr v vlogi Oresta. Skupaj bodo od 9. do 20. avgusta štiri predstave v novi festivalski produkciji. Eno arijo iz te opere bo odpel tudi v Ljubljani.
Oksana Liniv, foto Astrid Ackermann
Ukrajinska dirigentka Oksana Liniv in perujski tenorist Juan Diego Flórez se, kot rečeno, po dveh letih vračata v Ljubljano. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija sta že sodelovala na jubilejnem 70. Ljubljana Festivalu in da svoj nastop dočakala stoječe ovacije s kar štirimi dodatki.
Juan Diego Flórez
Juan Diego Flórez je svojo glasbeno pot začel s petjem in igranjem perujske tradicijske ali ljudske in popularne glasbe, nato se je izobraževal v Filadelfiji.
Od svojega profesionalnega debija leta 1996 na Rossinijevem opernem festivalu v Pesaru je nastopil v vseh največjih opernih hišah: v Milanu, Berlinu, Salzburgu, New Yorku, Dunaju in Zürichu pod vodstvom vodilnih svetovnih dirigentov, posnel številne zgoščenke in prejelmnogo nagrad.
Ukrajinska glasbenica Oksana Liniv se je glasbeno izobrazila v Lvovu in tam pozneje ustanovila mednarodni festival LvivMozArt. Leta 2013 je postala pomočnica glasbenega direktorja Kirila Petrenka v Bavarsrski državni operi v Münchnu, leta 2017 šefinja dirigentka graške Opere, od leta 2022 pa je glasbena voditeljica Teatra Comunale v Bologni. Leta 2021 je postala prva ženska, ki je dirigirala na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu. Poleg svoje mednarodne dirigentske kariere je strastna zagovornica klasične glasbe v Ukrajini in ukrajinska kulturna ambasadorka v svetu. Prejela je nagrado Helene Vaz da Silva – Evropska nagrada za ozaveščanje javnosti o kulturni dediščini 2022. To visoko evropsko priznanje je poklon izjemni umetnosti Oksane Liniv pri posredovanju evropske kulture in vrednot skozi glasbo širši javnosti, zlasti mlajšim generacijam.
Ob prejemu nagrade je izjavila:
» V času strašne vojne v osrčju Evrope, ko raste sovraštvo in umira ogromno nedolžnih žrtev, je kultura postala morda najpomembnejše sredstvo za zdravljenje bolečine in obupa, za ustvarjanje živih pričevanj o tem tragičnem času za prihodnje rodove in najti moč za obnovo duševne moči, za združevanje in obnovo porušenega. V veliko čast mi je prejeti Evropsko nagrado Helena Vaz da Silva 2022. Želim jo posvetiti vsem tistim, ki se med vojno še naprej borijo za kulturne in humanitarne vrednote. Ta nagrada mi bo dala moč, da nadaljujem svoje pomembno poslanstvo – razvijati kulturne vezi med Ukrajino, Evropo in svetom ter tako obogatiti našo skupno kulturno dediščino.”
Kolaž objav na FB
Program:
Vincenzo Bellini:
Uvertura k operi Capuleti in Montegi
“O di Capellio, generosi amici”, arija Tebalda iz opere Capuleti in Montegi
“E serbato a questo acciaro”, arija Tebalda iz opere Capuleti in Montegi
“L’amo tanto, e m’è si cara”, arija Tebalda iz opere Capuleti in Montegi
Gaetano Donizetti:
“Inosservato penetrava… Angelo casto e bel”, arija Marcella iz opere Vojvoda Alba
“Ed ancor la tremenda porta… Come uno spirito angelico… Bagnato il sen di lagrime”, arija Roberta iz opere Robert Devereux
Gioachino Rossini:
Uvertura k operi Viljem Tell
“Che sorda al mesto piano… Ah! Come nascondere”, arija Oresta iz opere Ermione
***
Charles Gounod: “Quel trouble inconnu me pénètre… Salut! demeure chaste et pure”, arija Fausta iz opere Faust
Jules Massenet: Intermezzo k operi Thaïs
Jacques Offenbach: “Au mont Ida”, arija Parisa iz opere Lepa Helena
Giuseppe Verdi:
Uvertura k operi Sicilijanske večernice
“Ah sì, ch’io senta ancora, ch’io respiri… Dal più remoto esilio… Odio solo, ed odio atroce” arija Jacopa iz opere Dva Foscarija
Uvertura k operi La traviata
“Oh! fede negar potessi… Quando le sere al placido… L’ara, o l’avello”, arija Rudolfa iz opere Luisa Miller
Juan Diego Flórez, foto Marijan Zlobec
Dodajam nekaj odlomkov iz objave pred dvema letoma
“Sinočnji koncert svetovno znanega perujskega tenorista Juana Diega Flóreza v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se je končal s stoječimi burnimi ovacijami, z dvema dodatkoma, ko je sam prišel na oder s kitaro in se usedel na pripravljeni sedež, kar je bilo za občinstvo signal, da se nekaj posebnega pripravlja, pa še z dvema dodatkoma z orkestrom (kot prvi in četrti), kar je podaljšalo uradni del koncerta za pol ure. Bil je še en izjemen večer, poln pozitivne energije, želje po razdajanju vrhunskih umetnikov, kot smo jih na letošnjem jubilejnem 70. Ljubljana Festivalu doživeli kar precej. Najbolj nas fascinira, koliko so nam tujci, seveda pa tudi domači gosti pripravljeni darovati, da nam je lepo. Pevca je spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Oksane Lyniv, ki prav letos na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu dirigira njegovo opero Leteči Holandec oziroma Večni mornar.”
“Ves koncert se je odvijal nekako piramidalno ali kot vzpenjanje na goro, od koder se potem širi in širi ter lepša razgled. Vse je potekalo v pravem umetniškem crescendu, čeprav se je zdel sam začetek z bolj mlačnim orkestrom še precej popočitniški, premalo zavzet, artikuliran, kot takojšnji maksimalni glasbeno-interpretativni in globoko doživljajski vstop v ambient velikih pričakovanj kakih 1300 obiskovalcev koncerta.”
“Juan Diego Flórez je v svoji umetniški identiteti uzaveščen; kdo je, kaj zna, kaj nudi in nam želi kot svetovni umetnik dati. Tu se vidi različnost pojmovanja in doživetja glasbenega sveta, ki pa se je začel spreminjati v novo in novo podobo, se selil iz Rossinijevih arij kot uvod, preko Donizettija, Verdija, Laloja, Masseneta, Gounoda do Puccinija.”
“Tenorist je zelo spretno kombiniral zelo znane arije z manj znanimi ali malokrat izvajanimi na večerih opernih arij ( Verdi – Jeruzalem, Lalo – Kralj mesta Is), tako da smo lahko opazovali njegov radij ali širino umetniško – izvajalskega opusa in okusa z željo dodati še kaj, česar morda ne bomo slišali nikoli več.”
“Pri vrhunskem glasbeniku nas lahko prevzame, kako skrbno neguje vsako najmanjšo podrobnost, kako celovite in detajlirane so vse njegove interpretacije, kako vsebini petega dodaja svoj karakterni, osebnostni profil, kako dojame izpovedno bistvo, ki ga je začel kazati v Rossinijevi operi Gospod Bruschino in nadaljeval v prav tako Rossinijevi Pepelki. Natanko ve, kje, kdaj in kako dozirati vse komponente, tako da nastane morda vtis, da je vse perfekcionistično z racionalnim pristopom in izmerjeno, a ko stopi v prvi plan emocija, je povsem prepričljiv in celovit, malo teatraličen, a ne čisto igralski.”
“Sledili sta obe sijajni ariji, ki promovirata le najboljše svetovne lirske tenoriste; najprej Wertherjeva arija Pourquoi me revellier iz Massenetovega Wertherja, potem pa še arija Romea Ah, leve-toi, soleil ! iz Gounodove opere Romeo in Julija. Tu sta dve tragični usodi ljubečega moškega s tragičnima usodama, ki pa po izpovedi svojemu življenju dodajata markacijo večnosti. Juan Diego Flórez vse to do potankosti ve in obvlada, zaveda se vseh fines, ki se dogajajo v obeh operah, vseh vizij obeh moških; žalosti, upanja, načrtovanja…”
“Juan Diego Flórez je kajpada moral še dodajati, tako z orkestrom (najprej napolitansko De Curtisovo Torna a Surriento, ki je bila nekoč najbolj priljubljena med dodatki tenorista Luciana Pavarottija, in na koncu Nessun dorma iz Puccinijeve opere Turandot).”
“Tenorist pa je imel še posebno koncertno presenečenje, omenjeni nastop sam in s kitaro v rokah, ko so mu prinesli stol in stojalce za desno nogo, da se je lahko vsedel in smo takoj vedeli, da bo zaigral na kitaro in predstavil kaj svojega, domačega, latinskoameriškega. Poslušali smo izjemno doživeti interpretaciji Besa me mucho in Cucurrucucu Paloma, kjer smo občudovali njegovo vokalno sposobnost (držanja ali trajanja enega zloga oziroma enega tona).”
Juan Diego Flórez dočakal stoječe ovacije in se zahvalil s štirimi dodatki
Marijan Zlobec