Lanski nastop baletnih solistov iz Astane, glavnega mesta Kazahstana, v Poletnem gledališču v Križankah spričo slabega vremena ni bil tako uspešen, kot smo sicer opazili kvaliteto nastopajočih gostov, zato se je takoj postavilo vprašanje, zakaj pa ne pridejo še enkrat s kakšnim celovečernim baletom?
Aram Hačaturjan foto Wikipedija
Darko Brlek, umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana, je odgovoril, da se že dogovarjajo. In tako sedaj že lahko napovedujemo gostovanje na dveh predstavah s slavnim celovečernim baletom Spartak Arama Hačaturjana v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Lani sem med drugim zapisal:
“Balet je v Astani na sedanji mednarodni nivo dvignila umetniška voditeljica baleta Državnega opernega in baletnega gledališča Astana opera Altinaj Asilmuratova. Rojena v Almatiju v Kazahstanu leta 1961 v gledališki družini je otroštvo preživela v gledališkem zakulisju, izobraževati pa se je začela na Akademiji Vaganove v Sankt Peterburgu na pobudo starih staršev, ki so se ukvarjali z baletom. Diplomirala je že leta 1978, nato je bila sprejeta v Marijino gledališče iz Sankt Peterburga, kjer je bila od leta 1980 do 1990 solistka, od leta 1987 do 1999 pa primabalerina.
Altinaj Asilmuratova, foto Marijan Zlobec
Asimuratova je zaradi pogostih gostovanj v tujini, med drugim v družbi Rolanda Petita, postala bolj priljubljena v zahodnih gledališčih kot v domovini. Njen repertoar je vključeval vse vidnejše klasične baletne vloge v baletih, kot so Labodje jezero, Trnuljčica, Giselle, Don Kihot, Bajadera, Ognjeni ptič in drugi, kot tudi vrsto sodobnih del. Leta 2015 je postala umetniška voditeljica baleta Državnega opernega in baletnega gledališča Astana opera.
Te njene bogate izkušnje, o katerih je spregovorila na tiskovni konferenci, so bile pogoj in spodbuda, da se je balet v Astani dvignil na tako visok umetniški nivo.”
Lanska tiskovna konferenca je dala slutiti, da se bo v prihodnje lahko zgodilo še nekaj več.
Talisman s Šugilo Adepkan, foto Marijan Zlobec
“V tem smislu je njihova delegacija že obiskala Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, da bi ugotovila primernost ali tehnično opremljenost za morebitno gostovanje s kakim celovečernim baletom, ki bi šele v celoti pokazal umetniške razmere v nam zelo oddaljeni državi. Kot je sinoči namignil Darko Brlek, so bili z videnim zadovoljni in bodo po vsej verjetnosti gostovali že prihodnje leto z dvema predstavama slavnega baleta Spartak Arama Hačaturjana v koreografiji Jurija Grigoroviča.” (Iz prispevka Gala baletni večer z Državno opero in baletom iz Astane).
Balet Spartak v Ljubljanski Operi in baletu SNG v koreografiji in režiji dr. Henrika Neubauerja leta 1972, foto Marjan Pfeifer
V Ljubljano prihaja Državno operno in baletno gledališče Astana Opera iz Kazahstana. 1. in 2. julija ob 20. uri bodo nastopili v Cankarjevem domu.
Janez Mejač in Lane Stranič, dirigiral je Lovrenc Arnič
Predstavo je postavil na oder slavni koreograf in tu še libretist Jurij Grigorovič, dirigent pa bo Abzal Muhtidinov. Kot orkester pa bo nastopil Festivalov rezidenčni, tako da bo predstava v celoti potekala v živo. V Spartaku bo nastopila Slovenska filharmonija, kar je zanjo velik ustvarjalni in poustvarjalni izziv, saj Spartaka doslej še niso izvedli.
Jurij Grigorovič
Festival Ljubjana je že napovedal glavne baletne soliste, in sicer bo zasedba:
Spartak: Bahtijar Adamžan
Kras: Arman Urazov
Frigija: Madina Unerbajeva
Ajgina: Ajgerim Beketajeva
Gladiator: Serik Nakispekov
Aram Hačaturjan – Adagio iz Spartaka v Križankah, foto Marijan Zlobec
Pantomimiki: Bejbaris Akaris, Sanžar Aubakirov, Bostan Kožabekov, Bakitžan Talgatulij
Trije pastirji: Serik Nakispekov, Galimžan Nurmukamet, Jerkin Rakhmatulajev, Ajbar Toktar
Štirje pastirji: Žanibek Imankulov, Sungat Kidirbaj, Turlikan Tougan, Žanibek Akmedijev
Pastirice: Žuldiz Žumažanova, Aižan Kažibajeva
Kurtizane: Anastazija Zaklinska, Natalija Kondija, Adelina Tulepova, Moldir Šakimova
O Adagiu iz Spartaka sem lani zapisal:
“Hačaturjanov Spartak sledi podvigom naslovnega junaka, vodje najbolj znanega upora sužnjev proti Rimljanom, čeprav si zgodba baleta dopušča veliko svobode glede na zgodovinski zapis (tako kot film režiserja Stanleya Kubricka iz leta 1960 z znamenitim Kirkom Douglasom, kot smo ga ponovno videli pred kratkim na RTV SLO). Balet je dosegel več uprizoritev, toda produkcija in koreografija Jurija Grigoroviča iz leta 1968 ostajata najbolj priznani in izvajani. Nastopila sta Šugila Adepkan in Serik Nakispekov, glasba Adagia pa je ne le vrhunska, lirsko občutena, ampak po melodiji večna in se je to v Križankah prepričljivo slišalo.”
Altinaj Asilmuratova
Kot avtorji projekta in predstave so napovedani še:
Altinaj Asilmuratova, umetniška vodja Astana Opera Ballet Company (baleta Državnega opernega in baletnega gledališča Astana Opera)
Simon Virsaladze, scenograf in kostumograf
Ruslan Pronin, koordinator produkcije in asistent koreografa
Oksana Cvetinska, asistentka koreografa
Mihail Sapožnikov, oblikovalec nove uprizoritve
Ljudmila Jus, Elena Necvetajeva-Dolgaleva, kostumografinji
Aleksej Perevalov, oblikovalec luči
Jeržan Dautov, glavni zborovodja
Aram Hačaturjan je balet Spartak začel pisati decembra 1941, v najbolj tragičnih dneh druge svetovne vojne. Za inspiracijo sta mu bili zelo pomembni junaška podoba Spartaka in tema upora sužnjev v starem Rimu. Delo je bilo dokončano leta 1954 in uprizorjeno dve leti kasneje. Balet je dobil končno obliko, ko je leta 1968 Jurij Grigorovič, mojster sovjetskega baleta, pripravil novo, psihologistično in tragično napeto postavitev. Glasba uteleša najboljše lastnosti skladatelja: svetle razkošne množične scene in edinstveno melodičnost, v kateri je evropski zvok organsko združen z orientalskimi podtoni. Balet bo izvedlo The State Opera and Ballet Theatre Astana Opera (Državno operno in baletno gledališče Astana Opera) v sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije. Gledališče je bilo ustanovljeno leta 2013 na pobudo prvega predsednika Republike Kazahstan Nursultana Nazarbajeva in se je s s svetovnimi turnejami in sodelovanjem z zvezdami, kot so Plácido Domingo, Zubin Mehta, Valerij Gergijev in Ana Netrebko, hitro uveljavilo kot ena največjih tovrstnih institucij v Srednji Aziji.
V njegovem delovanju je poleg izvajanja klasičnih uspešnic mogoče najti tudi željo po podpiranju kazahstanskih skladateljev. Astana je že lani osupnila občinstvo z izvedbo različnih baletnih odlomkov.
Aram Iljič Hačaturjan
Aram Iljič Hačaturjan (1903 – 1978) je svetovno znani armenski skladatelj, rojen sicer v Tbilisiju v Gruziji, a je glasbo študiral v Moskvi pod vodstvom Nikolaja Jakovljeviča Mjaskovskega in Mihaila Fabijanoviča Gnesina.
Leta 1951 je postal profesor na moskovskem Državnem glasbenem in pedagoškem institutu Gnesini ter na Moskovskem konzervatoriju.
Kljub temu da so ga leta 1948 skupaj s Šostakovičem, Prokofjevom idr. kritizirali, da se je »oddaljil s prave poti sovjetske glasbe«, je pozneje bil »zaslužni umetnik ZSSR«, delegat Vrhovnega sovjeta, član Sveta za svetovni mir in dopisni član Akademije umetnosti NDR. Uglasbil je tudi himno Armenske SSR, ki se je uporabljala do leta 1991.
Bankovec s skladateljevim portretom, med slovenskimi skladatelji je upodobljen le Jacobus Gallus
Hačaturjan je upodobljen tudi na bankovcih za 50 armenskih dramov, ki so bili v obtoku med letoma 1998 in 2004.
Med njegova dela (v večini se kažejo vplivi armenske ljudske glasbe) spadajo koncerti za violino, violončelo in klavir, tri simfonije ter baleta Spartak in Gajane. Uvertura v Gajane, Ples s sabljami, je verjetno njegovo najbolj znano delo. Skomponiral je tudi nekaj filmske glasbe. Glasbo iz Spartaka so v 70. letih uporabili tudi v priljubljeni BBC-jevi nanizanki The Onedin Line.
S Spartakom so leta 2015 gostovali v Teatro Carlo Felice v Genovi
Balet Gajane ni posvečen pomembni svetnici iz armenske verske zgodovine, kot bi lahko najprej pomislili, temveč je vsebina zvesta duhu socializma. Gajane je namreč obiralka bombaža v kolhozu na jugu Armenije, ki se želi ločiti od moža Gika, ki ima težave z alkoholom. Ta jo zato rani, zažge njen pridelek bombaža in otroka vzame za talca. Mejna patrulja Rdeče armade (zgodba se namreč odvija na začetku druge svetovne vojne) da Gika zapreti, Gajane pa se zaljubi in poroči z njenim poveljnikom. Poroka da skladatelju priložnost, da predstavi nekaj armenskih, gruzinskih in ukrajinskih prazničnih plesov, vključno s prej omenjenim kurdskim Plesom s sabljami.
Balet Spartak je posvečen znanemu tračanskemu sužnju, ki se je uprl Rimljanom. Poleg ideoloških razlogov (Karl Marx je namreč videl Spartaka kot prvega proletarskega junaka), je skladatelja nedvomno navdihnilo tudi to, da je Kras, ki je premagal Spartakove čete, padel med vojaško odpravo, ki ga je zanesla v zgodovinsko Armenijo.
Balet je bil dokončan leta 1954 in prvič uprizorjen dve leti kasneje v tedaj leningrajskem Kirovovem gledališču. Leta 1959 je bil nagrajen z Leninovo nagrado.
Baletni ansambel iz Astane predstavo Spartaka predstavlja kot balet v treh dejanjih, dvanajstih scenah in devetih monologih. Premiera je bila leta 2014, prva obnovitev pa leta 2021.
Baletni ansambel iz Astane je s Spartakom v sezoni 2018/2019 gostoval v Teatro Costanzi (Teatro dell’Opera di Roma) v Rimu.
Marijan Zlobec