Kitajski taoistični tempelj Guan Di v kitajski četrti v Kuala Lumpurju je zelo blizu hindujskega, le kakih dvajset ali trideset metrov razlike ali razdalje in na nasprotnih straneh sorazmerno ozke, a prometne ceste.
Tempelj Guan Di, fotografije Wikipedija
Nekoč eden najbolj impresivnih kitajskih templjev v Kuala Lumpurju je tempelj Guan Di (znan tudi kot tempelj Kuan Ti); lep taoistični tempelj.
Guan Di, foto Marijan Zlobec
Turisti, ki obiščejo kitajsko četrt, se zlahka sprehodijo do Jalan Tun H. S. Lee, majhni ulici, vzporedni z živahno ulico Petaling. Ob vstopu boste videli in doživeli številne domačine, ki molijo in častijo Guan Di.
Guan Dao
Tu se nahaja legendarni 59 kg bakreni Guan Dao (kitajsko orožje s palico oziroma ukrivljeno sulico). Mnogi so nenehno obiskovali ta tempelj, saj so verjeli, da ima meč posebno moč, da blagoslovi in zaščiti človeka, če se ga dotakne ali dvigne. Nekateri celo verjamejo, da ima notranjo silo, ki lahko čarobno obrne človekovo srečo.
Izvor tega templja izhaja iz enega največjih kitajskih bojevnikov, znanega kot general Kwan, Guan Di ali Guan Yu. Dobil je naziv “Bog vojne” in mnogi so se odločili, da ga bodo častili zaradi njegovih odličnih bojnih in vojnih veščin. Mnogi so verjeli, da je z njegovim blagoslovom in zaščito mogoče doseči človekovo blaginjo. Vendar pa bo Bog vojne izpolnil želje samo ljudem s čistim umom.
Ob vstopu v tempelj vas bosta pozdravila dva ogromna kipa generala divjega videza. Lahko bi bilo zastrašujoče, a navsezadnje je to podoba, ki bi jo morali ustvariti generali v vojni, kajne? Vendar, ko stopite v tempelj, vas prevzame občutek spokojnosti in nadomesti strah, ki ste ga morda čutili prej.
Številna viseča kadila dajejo občutek umirjenosti, ko se odpravite v zadnji del templja, da si pobliže ogledate kip Guan Di.
Guan Di, foto Marijan Zlobec
Za obrambo veličastnega boga vojne sta odgovorna njegov krščenec Guan Ping in njegov lastnik Zhou Cang, ki nosi Guan Dao. Tako kot drugi templji ima tudi tempelj Guan Di še druga božanstva, in sicer Choy Sun (Bog blaginje), Guan Yin (Boginja usmiljenja) in Wen Chong (Bog izobraževanja in učenja).
Poleg arhitekture, ki navduši oko, je tempelj Guan Di edinstven tudi zato, ker so kipi Boga vojne, Guan Pinga in Zhou Canga narejeni iz lesa. Obstaja tudi oltar, za katerega mnogi ne vedo, da obstaja, saj je skrit na levi strani hodnika.
Guan Di, foto Marijan Zlobec
Avanturisti lahko raziščejo to pot in bodo nagrajeni s še nekaj osupljivimi fotoposnetki, ki jih vsakdo naredi brez prepovedi, ki sicer veljajo celo v nekaterih trgovinah. (Po Wikipediji)
Molitev
Zahodni turisti večinoma obiskujejo templje iz radovednoati in kulturne zvedavosti ter primerjav.
Guan Di, foto Marijan Zlobec
Vtis je, da so najlepše katoliške cerkve v Evropi, še zlasti gotske in baročne, arhitekturno veliko večji dosežki, kot so večinoma templji v Aziji, a so seveda tudi izjeme. V zadnjem času arhitekturno napreduje gradnja mošej, medtem ko so arhitekturno katoliške cerkve v Aziji zelo slabe ali celo grde, kot sem jih videl v Vietnamu, Maleziji, Indoneziji.
Guan Di, foto Marijan Zlobec
Epohalnost v vsakršnem smislu je minila. Arhitektura je napredovala v civilni vsebinski funkciji. Arhitekturni idol je čim višja in čim lepša stolpnica, nakupovalni center, pogled s terase 500, 600 in več metrov visoko… Hočejo zgraditi eno miljo visoko zgradbo.
Kitajci poskrbijo za nakup sladkih daril, foto Marijan Zlobec
Kaj se bo še dogajalo, bodo videli zanamci čez 50 in več let. Že sedaj je v Kuala Lumpurju pogled na tako imenovane nebotičnike precej srh vzbujajoč. Kdo bo tu živel in kako ?
Guan Di, foto Marijan Zlobec
Obiskovanje templjev je precej trpka izkušnja. Kaže, da smo si ljudje vendarle, vsaj ideološko, zelo različni. So pa glede dovoljenja za obisk templjev strpni. Ni prepovedi, če nisi njihov vernik.
Guan Di, foto Marijan Zlobec
Dobro, ne bom prižgal kakšnih kadil ali prinesel kakšna darila v obliki cvetov, sadja, olja…
Guan Di, foto Marijan Zlobec
Veliko je detajlov, ki jih tujec ne razume in za razlago nima na voljo brošur ali informativnih zloženk.
Guan Di, foto Marijan Zlobec
Zdi se, kot da verniki itak vse vedo, tako kot kristjani na primer poznajo postaje Križevega pota.
Guan Di, foto Marijan Zlobec
Tujec opazuje likovne, da ne rečem umetniške dosežke templjev.
Guan Di, foto Marijan Zlobec
To se že dolgo časa kaže v Evropi z uvedbo vstopnine za obisk cerkva, razen če greš k sveti maši.
Katoliška cerkev je v bistvu precej kapitalistična, v oklepaju pa me boste še malo popravili: najbolj kapitalistična. Kdo ve; tajnost poslovanja je izjemna. To kajpada velja tudi za druge vere ali ideologije.
Marijan Zlobec