Na plaži Batu Ferringhi je več športa kot kopanja


Plaža Batu Ferringhi na drugi strani velikega otoškega mesta George Town je dosegljiva z mestnim avtobuson v razdalji primestnega ali medkrajevnega prometa, kot če bi šel iz Ljubljane proti Kranju, Vrhniki, Domžalam.

Plaža Batu Ferringhi, vse fotografije Marijan Zlobec

Vožnja traja iz centra mesta kakih 50 minut, tako da si lahko ogleduješ različne predele George Towna in potem razna obmorska turistična naselja s svojimi plažami.

Batu Ferringhi je po uradni predstavitvi predmestje mesta George Town v malezijski zvezni državi Penang . Nahaja se ob severni obali otoka Penang in približno 11 km severozahodno od središča mesta, zato je glavna destinacija ob plaži v Penangu med domačini in turisti. Da bi poskrbeli za dotok turistov, je bilo vzdolž 4 km dolgega odseka plaž postavljenih več velikih hotelov v razkošnih stolpnicah.

Letovišča ob plaži vzdolž Batu Ferringhija ponujajo različne vodne športne aktivnosti, kot je parasailing. Ob jasnih dnevih se odpre slikovit pogled na Andamansko morje in goro Jerai, ki se nahaja v sosednji državi Kedah. Poleg tega je Batu Ferringhi znan po svoji nočni tržnici, ki ponuja široko paleto trgovskega blaga in ulične hrane.

Človeška dejavnost v Batu Ferringhiju je potekala že leta 1592, ko je prišel Anglež sir James Lancaster in začel ropati druga plovila okoli otoka PenangVendar pa je bil večino svoje zgodovine Batu Ferringhi mirna vas, vse do urbanizacije območja, ki se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Zaradi svoje lege ob severni obali otoka Penang je Batu Ferringhi leta 2004 močno prizadel potres in cunami v Indijskem oceanu.

Beseda ferringhi ali feringgi je sodoben zapis klasične malajske besede peringgi, ki se je prvotno uporabljala za portugalske konkvistadorje, preden se je uporabljala še za vse ljudi evropskega porekla. Je sorodna s tajskim farangomi in kmerskim barangom. Vse izhajajo iz indijske besede firangī (फ़िरंगी), ki sama izvira iz arabske besede ferringi ali perzijske besede farangi. Na Bližnjem vzhodu in v Afriki se je prvotno nanašal na Franke, vendar je zajel Evropejce na splošno.

Batu Ferringhi bi torej pomenil kraj, kjer so zahodnjaki prišli na obalo, z malajsko besedo batu (kar pomeni skala), ki se nanaša na skalnato obalo tega posebnega območja.

Med Tamilci je območje znano kot Paringgi Malai, kar pomeni “hrib tujca”.

James Lancaster, angleški zasebnik, se je leta 1592 izkrcal na tem območju. S tem je Lancaster postal prvi evidentirani Evropejec, ki je dosegel otok Penang. Ko so prišli na obalo z ladjo Edward Bonaventure, so Lancaster in njegova posadka v naslednjih štirih mesecih oplenili vsako ladjo, na katero so naleteli.

Urbanizacija Batu Ferringhija se je začela šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. To je vključevalo izgradnjo več hotelov ob plažah, ki so privabljali domačine in turiste. Kmalu so sledili kondominiji, ki so ponujali čudovit razgled na morje s pogledom na Malajski polotok.

Vendar ta razvoj dogodkov ni potekal brez težav, kot je poslabšanje kakovosti morske vode, kar je povzročilo napad meduz okoli Batu Ferringhija.

Batu Ferringhi je bil eno najbolj prizadetih območij med cunamijem v Indijskem oceanu leta 2004, ki je v Penangu zahteval skupno 52 življenj. 

Glavna prometnica v Batu Ferringhiju je obalni Jalan Batu Ferringhi, del zvezne ceste 6. Cesta se nadaljuje od Jalan Tanjong Bungah, prereže srce predmestja, dokler ne postane Jalan Teluk Bahang na zahodnem robu Batu Ferringhija. Nekaj ​​cest v tem predmestju, vključno z Jalan Batu Ferringhi, je večkrat deležno prometnih zastojev zaradi njegove priljubljenosti kot turistične destinacije.

Avtobusa Rapid Penang 101 in 102 sta glavna. Sam sem se vozil s 101.

Čeprav Batu Ferringhi nima nakupovalnega središča, je predmestje znano po nočni tržnici. Spominke, DVD-je, umetnine, drese ter druga oblačila in dodatke je mogoče najti po ugodnih cenah, bogata je še z različnimi stojnicami s hrano, ki prodajajo znamenito ulično kuhinjo z otoka Penang. Najbolje je preizkusiti tisto, ki jo kuhar naredi pred tabo svežo, je pa veliko ponudb iz posod, pri kateri pa ne veš, ali je hrana sveža ali postana in se je cvrla na soncu nekaj dni.

Domačini so mi rekli, da naj grem v Batu Ferringhi, čeprav je nekaj zanimivih plaž že na polovici poti. Ena je bolj namenjena muslimanom, druga hindujcem, Batu Ferringhi pa bolj nam, bi pomislil.

Čeprav so mi v turističnem uradu v Malaki rekli, da so tam veliki valovi, pa tudi nevarne strupene ribe in meduze, vsega tega nisem opazil. Morje je bilo mirno s kakšnimi malo večjimi popoldanskimi valovi.

A kopajo se le evropski pa avstralski ali redki ameriški turisti, azijski gostje imajo raje razne vodne športe, med njimi najbolj priljubljeni parasailing, kar pomeni jadranje s padalom nad vodo, ko te vleče čoln in te zelo spretni voditelji čolna spravijo v zrak, potem pa te počasi še povlečejo iz zraka nazaj na krov.

Zelo priljubljena je še vožnja z vodnimi skuterji, tako da domačini najprej paradirajo in delajo razne motorne figure, zlasti hitro obračanje ali vijuganje na morju, tako da bi vse izpadlo bolj atraktivno.

Spremljevalna posebnost plaže Batu Ferringhi so razne oblike masaž, zlasti hrbta in nog, kjer imajo panoje z opisi in prikazi vsakršnih občutljivosti stopal in njihov vpliv na splošno zdravje.

Za spodbujanje aktivnosti na stopalih prodajajo posebne lesene cokle s številnimi izrastki raznih velikosti. En par št. 45 sem kupil na sejmu v Malaki. Seveda se v njih ne hodi po mestu, ampak le kakih petnajst minut doma za zdravilo, bi se dalo reči.

Prav tako je posebnost spletanje kitk mladim puncam iz tujine, kar lahko traja nekaj ur.

Za otroke in mladino so bolj zanimive banane ali pladnji s sedeži in obvezno uporabo rešilnih pasov, saj se zgodi, da hitri čoln svoje potnike s sunkovitimi spremembami smeri vožnje hote prevrne, najmanj pa seveda nevarno razgiba.

Bolj redki so prizori fotografiranja mladoporočencev na plaži.

Seveda vse poteka v skrbnem aranžmaju in v številnih legah.

Parasailinga pri nas na Obali še nisem videl v taki obliki, so le individualna padala brez vleke čolna, torej lastni dvig v zrak iz morja s pomočjo vetra, ne hitrosti čolna, na katerem si.

Vetra je tu nasploh bolj malo, kaj šele kake burje ali juga.

Ti športi seveda motijo kopalce, a je plaža dolga kake štiri kilometre in so za športnike postavljene posebne vodne ograje in se kopaš zunaj njih.

Muslimanske družine pridejo na plažo običajno bolj proti večeru. Vsi se kopajo oblečeni, zlasti ženske ostajajo v rutah ter v črnih dolgih kopalnih oblekah.

Sprva sem mislil, da se kopajo kar v istih oblekah, kot jih nosijo zunaj,  a sem v trgovinah na cesti in dvoriščih odkril, da imajo svoje prave kopalne obleke iz finega črnega blaga.

Lahko jim rečemo mislimanske kopalke. Ne bi rekel, da kdo zna plavati, le čofotajo v vodi.

Gremo na morje razumejo po svoje. Naše ženske so seveda v bikinijih. Ti niso prepovedani, muslimanke pa se v njih ne bi smele ali upale kopati.

Vsakdo dela ali se vede po svoje ali kot hoče. Sem pa lani prvič videl muslimanke, kako so se oblečene kopale v Piranu. Malo so se umaknile med skale pod pomolom s svetilnikom in iz vode opazovale ljudi na betonski plaži ob hotelu Piran in v morju.

Kaj so si mislile, pa ne vem; najbrž so se spraševale, zakaj pa mi nismo take ali tako svobodne ? Bistvo je v veri.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja