Cerkev svetega Jožefa v Soči pri Založbi ZRC (2)


Založba ZRC je na svoji prvi letošnji tiskovni konferenci v Atriju predstavila osem novih knjig, med njimi nekaj v angleščini.

Naslovnica

Založba ZRC je začela novo zbirko Etnofon z internetno objavo knjige Marije Klobčar in Urše Šivic, izdajatelja Glasbenonarodopisnega inštituta.

Zvočna publikacija, ki jo simbolno označuje zabavljica Kdo, kdo, kdo so pa to?, je prva v nizu objav predstavljenih v zbirki Etnofon. Izbrani naslov pa ne nakazuje mimobežnosti tega zvočnega nosilca, temveč raznolikost pesemskega izročila izbranega prostora. Pesmi, ki jih prinaša publikacija, so premišljeni nabor gradiva, v desetletjih po drugi svetovni vojni posnetega na gospodarsko razvitem območju Bistriške ravnine med Trzinom, Mengšem, Dobom in Ihanom. Življenje na tem območju je zgodovinsko bolj zaznamoval Mengeš, sredi 19. stoletja pa je zaradi industrijske izdelave slamnikov postajalo vse pomembnejše področje današnjih Domžal.

Izdelovanje slamnikov, ki je kot domača obrt pred tem že zaznamovalo Ihan z okolico, je bilo naslonjeno na pletenje slamnatih kit, ta dejavnost pa je nudila izjemne priložnosti za druženja in petje. Predstavljene pesmi pa so tudi odmev druženj po skupnih kmečkih delih, značilnih za velike kmetije Bistriške ravnine, in petja fantov na vasi. Prehodnost izbranega prostora je razvidna iz tipološke raznolikosti gradiva, v katerem izstopajo nekatere stare balade in posebnost koledovanja, povezana s slamnikarstvom.

Andreja Rakovec, foto ZRC SAZU

V znani in priljubljeni zbirki Umetnine v žepu je izšla knjižica Andreje Rakovec Cerkev svetega Jožefa v Soči. Založnik je Založba ZRC, izdajatelj Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Knjiga je v tradicionalni majhni izvedbi 21 x 13 cm, a ima kar 124 strani.

Andreja Rakovec se je poglobila v preteklost cerkve sv. Jožefa, zgrajene ob koncu 18. stoletja v vasi Soča ob reki istega imena. Avtorico žepnice je posebej pritegnilo, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije. Češkemu slikarju Josefu Váchalu je cerkev v času vélike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim.

Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Na zemljevidu Primorske, ki je z rapalsko pogodbo pripadla Italiji, niz cerkva s Kraljevo opremo riše slovensko jezikovno mejo. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev.

Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma.

Cerkev svetega Jožefa v Soči

A Memory without Evidence (‘Spomin brez dokazov’) je skupnostna publikacija, v kateri so predstavljene pripovedi beguncev in ljudi na poti, ki so prečkali balkansko begunsko pot in jim je uspelo priti v Evropsko unijo. Publikacija, ki je nastala na podlagi skupnostnih delavnic in dialogov z razseljenimi skupnostmi, predstavlja zgodbe tistih, ki so ujetost za rezilno žico, minami in sistemskim nasiljem na balkanski begunski poti, zamenjali za ujetništvo v azilnem sistemu EU. Za mnoge, ki so sodelovali pri nastajanju publikacije, se boj za njihov obstoj, priznanje in svobodo ne konča, ko dosežejo varno zatočišče, temveč ostaja nedosežen cilj. Prispevki so razdeljeni na tri segmente: V zaporih in taboriščih; Rojeni v begunstvo in 4517 kilometrov pozneje. Vsak od njih ponuja kritičen, poetičen in poglobljen razmislek o različnih vprašanjih, povezanih zbegunstvom. Pobudnik skupnega projekta je bil fotograf in umetnik Jošt Franko, ki je publikacijo uredil skupaj s Ziedom Abdellaouijem.

Naslovnica

Knjigo kot časopis 42 x 29,5 cm sta, kot rečeno, uredila Zied Abdellaoui in Jošt Franko, izdajatelj je Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, sozaložniki Jošt Franko, Moderna galerija in Založba ZRC.

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja