Bali je turistično zelo obiskan, čeprav je v bistvu le manjši del velike Indonezije. Turisti prihajajo na zimske počitnice, ko je pri njih doma zima in mraz, tu pa Indijski ocean 28, 29 stopinj, zunaj pa od 28 do kakih 35 stopinj.
Veliko ljudi ob blagajnah, vse fotografije Marijan Zlobec
Čeprav so cene nekaterih živil v trgovinah višje kot pri nas, pa se da hrano v številnih restavracijah dobiti precej ceneje, prav tako pa namestitve, kajti ponudba je velika, še posebej pri zasebnikih, ki imajo razne koplekse turističnih sob znotraj svojih domovanj, kjer pa nekajkrat na dan izvajajo svoje hindujske rituale.
V Ubudu je polno tako domačinov in domačih gostov iz Indonezije, kot tudi tujcev; največ jih je iz Evrope in Avstralije, nekaj iz ZDA in Kanade. Manj je drugih Azijcev. Povsod so sami templji ali celi kompleksi.
Domačini najraje gradijo med sabo s potmi in raznimi verandami povezane sklope hišk, tako da nikoli ne vidiš, kaj spada k eni družini, kaj morda že k drugi…
Sistem je zelo odprt, ker ni nikoli mraza. Najnižja temperatura je dvajset stopin. V veliki večini so na Baliju hindujci; taksist mi je rekel, da so 100 %.
V Ubudu se te dni vidi tudi okrašene novoletne jelke z lučkami za turiste, veliko je predvajanja božične glasbe, še posebej v restavracijah, ki so nekoliko dražje in čakajo na premožnejše turiste. Tu bi bile testenine z morskimi sadeži pet, največ šest dolarjev.
V skromnejših restavracijah, kjer pa kuhajo zelo okusno in seveda sproti po naročilu gostov, bi bila juha dobra dva dolarja, krožnik malih rakov v omaki z rižem tri dolarje, kolikor pa stane še naša torta, pa tudi sladoled je drag.
Njihova kava prav z Balija je zelo dobra, še posebej kot naša turška, a je ne skuhajo, da zavre, kaj šele dvakrat v džezvi, ampak zgolj pomešajo z vročo vodo, za turiste pa imajo seveda tudi instant kavo pa ekspresno. Za čaj so mi rekli, da ni njihov. Imajo pa seveda še vse vrste koktajlov.
Mali viski je deset dolarjev, kar je več kot celo kosilo. Steklenica vina v trgovini dvajset, trideset in več dolarjev. Imajo pa svoje pivo; piksna v trgovini po dva dolarja in še malo več. Stoodstotno dražje kot v naših trgovinah, čeprav je pivo z Balija.
Pitno vodo je treba kupovati. Na Baliju je nekaj rek in podzemnih voda, a je pitne vode iz pip zelo zelo malo. Mineralne vode v smislu naše radenske še nisem odkril. Plastenka vode je 40, 50, 60 centov.
V Ubudu turisti, zlasti tuji, obvezno obiščejo gozd opic, ki je nekakšen park z vsemi potmi za individualne ali vodene oglede. Vstopnina je za domačine polovična, za tujce pa 100.000 rupij ali skoraj sedem dolarjev. Ta cena je za vikend, med tednom je 80.000.
Opice se ne pustijo motiti; delajo vse po svoje ali kar same hočejo. Turistov so vajene; ena se je z obiskovalci rada rokovala, druga je skočila k torbici neke obiskovalke, odprla sicer že malo poprej odprto zadrgo in iz nje potegnila plastično stekleničko z neko sladko tekočino, jo odprla in začela lizati.
Nekatere opice pijejo vodo iz zanje pripravljenih pip, druge iz steklenic, ki jih vzamejo neprevidnim turistom, ponekod je zanje pripravljena hrana, nekaj je kletk, a vse opice se v bistvu gibljejo prosto.
Če bi rekel, da se turistom rade nastavljajo, da jih fotografirajo, bi prej pomislil, da si želijo pozornosti in družbe, saj tudi one opazujejo nas.
Park je zelo zelo star, o čemer pričajo številne skulpture, ki so raztresene po vsem parku.
Po podatkih z njihove spletne strani, živi v parku opic okoli 340 živali iz vrste Macaca fascicularis oziroma iz štirih podvrsti, ki vsaka zase okupirajo svoj del parka. Po nekaterih drugih podatkih je opic celo 600. Turisti jih vidijo 150 do 200.
Priporočajo obisk zjutraj, po 8.30, ko park odpro (ob devetih), ali bolj proti večeru, ko je turistov manj (blagajno zapro ob petih, park pa ob šestih). Visoka sezona na Baliju pa ni sedaj, kot bi pomislili, ampak julija in avgusta, ko je park zelo poln.
Park je za domačine tudi sveti prostor s templji.
Sedaj bi na Baliju moralo deževati, a je bolj ali manj jasno vreme, nekaj je občasne oblačnosti, nekajkrat je ponoči deževalo. Malo porosi tudi čez dan. Vetra je malo.
Čeprav je celoten opičji gozd v Ubudu velik približno 30 hektarov, se od obiskovalcev pričakuje, da bodo prehodili le del tega ozemlja.
Večina ljudi ne bo porabila več kot uro ali dve za potepanje ali sprehajanje po zemljišču, uživanje v družbi opic in ogledovanje še vsega drugega, kar je na voljo v zelo razgibanem in dinamičnem opičjem gozdu.
Vstopnica je dnevna in lahko ostanete v parku do 18. ure. Če želite fotografirati ali razmišljati o naravi in svetu v templjih, lahko naredite več postankov.
Vaša vstopnica vam omogoča neomejen dostop do opičjega gozda Ubud za dan, ko je izdana.
Omogoča tudi dostop do bližnjih templjev in pokopališča, ki mejijo na Monkey Forest.
Na lokaciji je osebje, ki je zelo prijazno in ustrežljivo, tako da veliko ljudi poišče njihovo vodstvo in pogosto je en vodič le za nekaj ljudi. Zato je treba biti malo potrpežljiv, če želite njihovo pomoč. Mnogi ali večina obiskovalcev pa raje gre kar po svoje.
Vendar morate vedeti, da so opice tukaj divje. V opičjem gozdu Ubud ni nikogar, čigar naloga je ukrotiti opice, kar pomeni, da so lahko interakcije z opicami včasih presenetljive.
Opice, kot rečeno, nepazljivim turistom rade kaj ukradejo. Za vodo ni problem, a ukradejo tudi sončna očala. Pravijo, da so videli, kako opice celo urinirajo na obiskovalca.
Treba je biti pazljiv, da se boste izognili morebitni škodi v tem opičjem gozdu na Baliju, čigar obisk pa je vendarle prava pustolovščina.
Poleg opic v parku je v džungli skoraj 200 vrst rastlin (vključno z redkimi rastlinami) in dreves, to pa je tudi gozdno zaščiteno območje.
Opičji ugrizi so na tem območju pogosti, predvsem ko nespametni turisti poskušajo ustrahovati agresivne opice in jim skriti hrano ali motiti počitek. Najboljše, kar lahko storite, je, da vas opica ne ugrizne. Zato jih ne izzivajte.
Ni zabeleženih primerov, da bi turisti dobili steklino zaradi ugrizov tukajšnje populacije opic. Lokalni mediji bi o tem takoj poročali, če bi se kaj nevarnega zgodilo.
Mnogi ljudje, ki so obiskali park in so bili ugriznjeni, se niso potrudili, da bi se cepili proti steklini, prav tako pa noben obiskovalec ni umrl zaradi stekline, pravi vodstvo parka.
Če nimate sreče in vas opica ugrizne, priporočajo, da obiščete lokalno kliniko in se cepite proti steklini.
Marijan Zlobec