Društvo slovenskih književnih prevajalcev je sprejelo posebno Izjavo v podporo Programu Ars Radia Slovenija.
Program Ars je ključnega pomena tako za književno prevajanje, za obveščanje širše javnosti o najkakovostnejših delih prevodne književnosti kot za kritiško refleksijo prevodov. Že od nekdaj pa je bil pomemben tudi za razvoj mladih prevajalk in prevajalcev, ki so z radijskimi prevodi stopali na svojo poklicno pot pod budnim očesom strokovno podkovanih urednic in urednikov, lektorjev in lektoric, ki ves čas delujejo tudi kot izjemni in zavzeti mentorji, za kar se jim na Društvu slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) iskreno zahvaljujemo. Ne nazadnje tudi prireditev ob podelitvi nagrade Radojke Vrančič na Slovenskem knjižnem sejmu že več let poteka pod skrbnim okriljem Programa Ars, kar na DSKP-ju jemljemo kot posebno čast in priznanje književnemu prevajanju kot enemu osrednjih gradnikov slovenskega kulturnega življenja.
S krčenjem programskih sredstev bo po mnenju DSKP-ja nastala nepopravljiva škoda pri že tako okrnjenih možnostih objave odlomkov iz novih književnih prevodov, predvsem izginjajoče prevodne poezije, vodi pa tudi v popolno osiromašenje poglobljenih kritiških uvidov, saj je Program Ars pogosto njihova poslednja trdnjava. Na Društvu slovenskih književnih prevajalcev zato odločno podpiramo urednike in urednice Programa Ars in nasprotujemo krčenju programskih sredstev.
V imenu upravnega obora DSKP
Tanja Petrič, predsednica
Tanja Petrič, foto DSLK
V prostorih Društva slovenskih pisateljev pa so organizirali tudi javno tribuno. To je Društvo slovenskih pisateljev sklicalo skupaj s Slovensko matico in Društvom slovenskih skladateljev, da bi tako izrazili podporo tretjemu radijskemu programu Ars ob napovedovanem zmanjševanju sredstev. Sodelujoči na tribuni so med drugim poudarili, da bi se politika reševanja težav RTV Slovenija kot nacionalne hiše lahko lotevala drugače.
Tribuno so sklicali, potem ko je odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus opozorila na posledice predvidenega zmanjševanja sredstev za program. To napoveduje predlagani programsko-produkcijski načrt za leto 2024, ki bo v četrtek obravnavan na seji sveta RTV SLO.
Če bi se to zgodilo, bi se program v letu 2024 znašel pred najnižjimi variabilnimi sredstvi, ki so po uredničinih besedah ključni za njihovo delovanje. S tem bi morali za 40 odstotkov zmanjšati različne segmente svoje produkcije – od radijskih iger, literarnega programa, glasbenih snemanj do kritike. Predstavniki vseh treh organizacij, Dušan Merc, Aleš Gabrič in Dušan Bavdek, so se strinjali, da bi to predstavljalo nepopravljivo škodo slovenski kulturi in njenim ustvarjalcem. Prav tako bi predstavljalo škodo RTV hiši, ki si jo, kot je dejal Merc, “politika prisvaja kot jedilni pribor”. Bavdek je izrazil prepričanje, da razen RTV Slovenija potem nihče ne bi snemal in arhiviral slovenske glasbe. Gabrič pa je dejal, da bi se s tem odrekli še edinemu mediju, ki omogoča “prerez kulturno-duhovnega trenutka Slovenije”, k čemur stremijo veliki narodi.
V podporo obstoju programa brez zmanjševanja njegovega delovanja so se na tribuni oglasili predstavniki različnih ustanov. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU Kozma Ahačič meni, da imata progam Ars in celotna RTV, na kateri obstaja tudi izobraževalno središče, morda celo večjo vlogo pri razvoju slovenskega jezika od samih jezikoslovcev. Zato bi pričakoval, da bi se začrtala smer njunega delovanja, ki bi lahko izhajala iz omenjenega.
Med rešitvami, ki bi pripomogle k finančnemu položaju RTV Slovenija, kjer je največ stroškov povezanih z redno zaposlenimi, sta predstavnika slovenskega PEN Tanja Tuma in Tone Peršak omenila dvig RTV prispevka, ki se ni spremenil od leta 2005.
Kot je pojasnil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, so vsa leta pozivali k sistemski ureditvi zavoda ob zavedanju, da bo nekoč prišel trenutek, ko se bodo začele zmanjševati programske vsebine. “Medijsko okolje narekuje spremembe, če želimo ostati relevantni,” je dejal.
Sodelavke in sodelavci Programa Ars, foto RTV Slovenija/ Katja Kodba
Nekdanji direktor RTV Slovenija Igor Kadunc pa je ocenil, da na silo reševati finance RTV Slovenija ni dobra smer, ampak bi bilo treba pristopati pragmatično, morda položaj, potem ko je vlada zagotovila dodatna sredstva, reševati tudi z začasnimi posojili. Potrebovali pa bi tudi razpravo o poslanstvu RTV kot delu nacionalne kulturne politike. Ingrid Kovač Brus je sicer napovedala, da se bodo tega dotaknili tudi na programu.
Po javnem pismu, ki so ga naslovili tako na vodstvo RTV kot na ministrstvo za kulturo, pristojni parlamentarni odbor in nacionalni svet za kulturo, je predsednica zadnjega Uršula Cetinski zapisala, da sta kultura in izobraževanje v materinščini pomembna civilizacijska dosežka in bistven del naše identitete. V nasprotju z drugimi dobrinami ju ni mogoče “uvoziti”, vsem drugim vsebinam pa se že posvečajo mnogi drugi mediji. (Del poročila in objave na MMC).
Marijan Zlobec