Tržaška založba Mladika se je na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila z letošni bogato knjižno produkcijo, ki ji je poseben poudarek dal nov roman Fojba Marija Čuka. Posebej dragocena pa je še revija, mesečnik Mladika, ki prinaša kulturne novice, poročila, ocene, komentarje iz Slovenije, zamejstva in zdomstva.
Marij Čuk je s Fojbo pisatelj leta, foto Marijan Zlobec
Založba Mladika je izdala bogato bero knjig s področja leposlovja, domoznanstva in izvirne otroške literature.
Roman Marija Čuka Fojba je v slovenski književnosti prvič ubesedena pripoved o fašistični strahovladi in o maščevanju pri kraških breznih, o zločinu in kazni, ki sta zaznamovala naš prostor v 20. stoletju. Knjiga je v tem letu doživela že prvi ponatis.
Eveline Umek, foto Marijan Zlobec
Pripovedno delo Eveline Umek P’nče sega v avtoričino otroštvo pri Svetem Ivanu. V središču avtobiografske zgodbe je punčka, ki so ji doma rekli P’nče in ki se je rodila nekaj mesecev pred drugo svetovno vojno. Pripoved krasijo črno-bele ilustracije Štefana Turka.
Urednica Nadia Roncelli predstavlja goste večera: Evelino Umek in dr. Igorja Škamperleta, foto Marijan Zlobec
Pesmi Marianne Deganutti v zbirki Moj jezik v tvojih besedah/La mia lingua nelle tue parole so tenkočuen pogled na razsežnosti lastne jezikovne in družinske identitete. Verzi, prežeti z izredno čutveno močjo, so avtoričin poklon jeziku, ki ga je govorila babica, in rojstni zemlji – Benečiji.
Na področju oblačilne kulture je izšel inovativen priročnik o barvnem svetovanju z naslovom Harmokromija. Avtorica Helena Pertot je v knjigi strnila svoje znanje s področja barvnega usklajevanja in ponudila vrsto koristnih nasvetov pri izbiri oblačil.
Nadia Roncelli in Danilo Pahor iz založbe Mladika iz Trsta, foto Marijan Zlobec
V zbirki Zapisi iz zdomstva sta izšli dve knigi: v delu v Združenih državah živeče Mire Kosem Pozdravljena, Zemlja spoznavamo avtoričino otroštvo v Sodražici, trpljenje zaradi okupacije, razdvojenost in nasilje zaradi revolucije ter povojno zapostavljanje. V delu Martina Krannerja, ki ga je uredila Erika Jazbar, S Svetimi Višarjami v srcu, spoznamo izredno bogato življenjsko zgodbo zavednega Slovenca in katoličana, ki se je rodil pod Svetimi Višarjami, odraščal v mladčevski organizaciji v Ljubljani, deloval v vrstah Slovenske legije, vaških straž in domobranstva, kot obveščevalec je sodeloval tudi z zavezniki, kar odstopa od naših utečenih definicij.
Knjiga Kanalska saga Rafka Dolharja je izšla ob avtorjevi 90-letnici. Pričevanjsko in spominsko delo je izraz ljubezni Rafka Dolharja do Kanalske doline in hvaležnosti do očeta Alojzija, ki mu je bil vzor narodne zavesti in navezanosti na gorski svet. Knjigo bogatijo črno-bele fotografije iz družinskega arhiva.
Kanalska saga je sestavljena iz treh daljših delov. Prvo poglavje, ki daje knjigi naslov, obravnava geografsko območje pod Sv. Višarjami, zlasti njegovo zapleteno in težko zgodovino v 20. stoletju. Začenja se z družino avtorjeve mati, družino Ehrlich iz Žabnic, in očetovo družino Dolharjevih iz Trsta, nadaljuje s tigrovci, z zaslugami in preganjanjem slovenskih duhovnikov v Kanalski dolini, opcijo za Tretji rajh, osvoboditvijo in s takratnim prizadevanjem za priključitev Jugoslaviji.
Drugo poglavje prinaša redko dragocenost: zbirko fotografij, ki jih je od julija do septembra 1941 Alojzij Dolhar, avtorjev oče, kot italijanski sanitetni podporočnik posnel med italijanskim pohodom proti Sovjetski zvezi.
Tudi tretje poglavje prinaša neobjavljene, zelo zanimive dokumente: izbor iz policijskega dosjeja avtorjevega očeta, ki so mu varnostne službe kot »nevarnemu italijanski državi« sledile in o njem poročale več kot tri desetletja (1928– 962, z dvema presledkoma), nadzor pa je leta 1954 »podedoval« njegov sin, sam Rafko Dolhar.
V avtobiografsko pripovedno deloavtor vtke veliko podatkov o sebi in svoji družini, a tudi tedanji družbi in zgodovinskem dogajanju, ki dramatično vdre v usodo avtorjeve družine.
Knjigo bogatijo številne črno-bele fotografije iz družinskega arhiva, posebno zanimive so tiste, ki jih je avtorjev oče posnel kot vojaški zdravnik na ukrajinsko-ruski fronti v Sovjetski zvezi leta 1941.
Knjiga odvetnika Draga Štoke Za pravico in skupnost. Poslanstvo društva Pravnik v Trstu je pripoved o družbeni vlogi primorskih odvetnikov v zadnjem stoletju. Osredotoča se na društvo Pravnik, ki je v času svojega obstoja opravil zelo pomembno delo.
O vasi Ricmanje pripoveduje Mirko Krasna v knjigi Moja pešpot skozi Ricmanje. Spomini in pripovedi, kateri sta priloženi mapi ledinskih in hišnih imen, ki jo je izdelal Fabio Kuret Komar. V knjigi se osebna, avtobiografska zgodba Mirka Krasne prepleta z zgodbo njegove rojstne vasi Ricmanje.
Plod sodelovanja z opensko župnijo Sv. Jerneja apostola je knjiga Xenie Nibrandt Župnija sv. Jerneja apostola na Opčinah. Nekoč in danes v slovenkem in italijanskem jeziku. Delo, bogato z zgodovinskimi podatki ter s slikovnim in dokumentarnim gradivom, pripoveduje o vseh pomembnejših dogodkih v zvezi z župnijo, Opčinami in okolico od davnine do danes.
Knjiga Ljudje mojega časa 2 ponuja izbor publicistično sestavljenih portretov različnih osebnosti Primorske, tako s področja kulture, kot gospodarstva in politike, ki jih je avtor Milan Gregorič srečeval pri svojem javnem delovanju.
Tako kot prva knjiga s portreti sodobnikov vsebuje tudi knjižno delo Ljudje mojega časa 2 več deset krajših ali daljših zapisov o zanimivih, izstopajočih in ustvarjalnih posameznikih z različnih področij ustvarjanja in človeškega udejstvovanja, ki jih je avtor srečeval pri svojem javnem delovanju znotraj istrske in širše primorske civilne družbe.
Zapisi so nastajali naključno, brez načrtnega izbiranja osebnosti, pri čemer sta odločali človeška bližina in pozornost, ki jo je portretiranec vzbudil avtorju knjige s svojo ustvarjalnostjo ali nevsakdanjostjo, s svojimi javnimi nastopi ali pa s svojo posebno človeško zgodbo. Obe knjigi ne vsebujeta vseh zanimivih likov, ki jih je pisec knjige srečeval v tem času in bi jih želel portretirati. Zajel jih je le toliko, kolikor so mu okoliščine dopuščale.
Portreti vsebujejo kratek curriculum vitae portretiranca, njegov življenjski opus ali njegov izstopajoči prispevek družbi in tako predstavljajo košček življenja našega časa in prostora in so hkrati tudi skromen prispevek k zgodovinopisju.
Portreti so zbrani v več sklopih, in sicer: Narodnjaki, čedermaci; Borci NOB; Politiki; Gospodarstveniki; Inovatorji; Medicinski strokovnjaki; Literarni ustvarjalci; Glasbeniki; Kulturni delavci in animatorji; Likovni ustvarjalci; Pravniki; Novinarji, publicisti; Okoljevarstveniki; Krvodajalci; Športni orgamizatorji; Liki izstopajočih preprostih ljudi; Novi rodovi.
Milan Gregorič je istrski publicist in javni delavec. Rodil se je v Dekanih pri Kopru 8. septembra 1934. Maturiral je na slovenski klasični gimnaziji v Trstu in diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po daljši zaposlitvi na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu je v zadnjih desetletjih zlasti s svojo publicistično dejavnostjo (prek 800 različnih besedil) vidno zaznamoval civilnodružbeno dogajanje na Koprskem in tudi širše po Primorski in Sloveniji. Večji del teh spisov z evropsko, meddržavno, obmejno, pomorsko, notranjepolitično in lokalno problematiko je zbral, uredil in povezal v pregledno celoto v 15 knjižnih delih. S pričujočo knjigo z več kot 40 novimi portreti svojih sodobnikov pa je dogradil prvo knjigo Ljudje mojega časa iz leta 2005 z okrog 60 portreti zanimivih in ustvarjalnih posameznikov iz svojega socialnega okolja. Je prejemnik Peterlinove nagrade (2012) in Častnega priznanja Boruta Meška za življenjsko delo pri osveščanju slovenske družbe (2015), ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov Slovenije.
Mladim bralcem Mladika namenja štiri privlačne knjige: pustolovščin žejni bralci lahko sežejo po delu Roberta Šabca z ilustracijami Martina Zelenka Štiriperesna deteljica ali zaklad ladje Rex, v katerem avtor pripoveduje o nekdaj najhitrejši čezoceanki Rex, ki je med drugo svetovno vojno potonila v slovenskem morju.
Nova pesniška zbirka Barbare Gregorič Gorenc Pilotka je namenjena mladim in mladostnim dušam. Avtorica v pesmih pripoveduje o življenju najstnikov in otrok, njihovih željah, hrepenenjih in načrtih. Likovna umetnica Dunja Jogan je v ilustracijah ustvarila pisan svet, v kateri se domišljija prepleta z relanostjo.
Lara Spinazzola je avtorica besedila in ilustracij v pravljici Prevzetna koza. Glavna junakinja je koza, ki ob odsotnosti skrbnika kmetije prevzame njegovo mesto, a kaj kmalu pokaže svoj oholi obraz. Njeno prevzetno ravnanje ne bo dolgo trajalo, saj jo bo kmalu doletela vzorna kazen …
Najmlajšim je namenjena slikanica Poroka na otoku Pikapoka/Quattro e quattr’otto nozze sull’isolotto, ki je sad sodelovanja med pesnico Majdo Artač Sturman in ilustratorko Katerino Kalc. Ritmična in zvočna otroška pesmica bralca prevzame z nežnostjo razigranih pikapolonic.
V italijanščini je tik pred izidom publikacija, ki jo je uredil kapetan Bruno Volpi Lisjak, o ladijskem dnevniku Vladimirja Bronjevskega La flotta russa a Trieste. 1808–1810. Due anni di storia »dimenticata«.
Pred izidom je poseben knjižno-glasbeni izdelek Besede ne ubogajo več/Parole indomite, ki ga sestavlja knjiga z izborom pesmi slovenskih avtoric v Italiji in zgoščenko z ugasbenimi pesmimi, delo čelistke in glasbenice Andrejke Možina ter skupine Violoncelli Itineranti.
V tem letu so izšli še ponatis Grmade v pristanu Borisa Pahorja, Črnega obroča Marija Čuka, romana Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca Dušana Jelinčič in fonološkega priročnika V svetu glasov. Mladika je izdala tudi zbornik Študijskih dnevov Draga 2022 Pred izzivi kriznih razmer. (Po tiskovnem sporočilu)
Roman Fojba Marija Čuka: “Za iti naprej je najprej treba iti nazaj!”
Zapis o Fojbi
Zapis o P’nče
Marijan Zlobec