Frančiškanska knjižnica in pinakoteka sredi Ljubljane odprti za javnost

Vsi poznamo frančiškansko cerkev sredi Ljubljane, malokdo pa ve, da ima mnogo dokumentov starejše ali najstarejše kulturne dediščine, med njimi ogromno samostansko knjižnico, ki danes obsega že 70.000 enot. Prav tako je bogata s slikami, kipi, inkunabulami, rokopisi, neumami (notni zapisi iz časa pred izumom petvrstičnega notnega zapisa)… S prisotnostjo predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in njenim  nagovorom so jo odprli v četrtek, od včeraj pa je že odprta za javnost in tako potekajo tudi vodeni ogledi, za katere je že veliko zanimanja. Knjižnica z galerijo bo odprta za javnost, s čimer se bo ljubljanska kulturna in turistična ponudba še povečala in obogatila.

Najstarejše knjige, vse fotografije Marijan Zlobec

Udeležil sem se včerajšnjega vodstva, ki je spričo velike radovednosti udeležencev trajalo skoraj dve uri oziroma sta bili vodstvi kar dve, ena za drugo, ker je bilo obiskovalcev preveč za eno skupino. Na koncu smo si želeli ogledati še največjo sliko Pomnožitev kruha Janeza Valentina Metzingerja v frančiškanski jedilnici, ki zavzema celotno steno in ni bila še nikoli na ogled na nobeni javni razstavi.

Jurij Šubic – Marijino obiskanje, 1885

Med slikami so vzbudile veliko zanimanje poleg Valentina Metzingerja, Leopolda Layerja, Antona Cebeja, Jurija Šubica, beneških mojstrov, skica Mateja Sternena za stropno poslikavo frančiškanske cerkve…, med kipi portret Riharda Jakopiča, za katerega je med ogledom akademski kipar Mirsad Begić prepoznal stil kiparja Ivana Zajca, čigar razstava ravnokar poteka v Narodni galeriji in si jo je pred tem ogledal.

Portret Riharda Jakopiča in njegova slika

Ljubljanski frančiškani so slovenski kulturi in in najširši javnosti prvič predstavili izreden biser kulturne dediščine v središču Ljubljane. Priča smo bili slovesnemu odprtju temeljito prenovljene samostanske knjižnice in novega muzeja, v katerem je prvi del namenjen zakladnici z različnimi dragocenostmi iz knjižnične, arhivske in liturgične zbirke samostana, drugi dela pa pinakotéki, kjer so predstavljena najbolj znamenita likovna dela, ki jih prav tako hrani samostan.

Slovesnost odprtja knjižnice in muzeja je potekala ob obletnici prihoda frančiškanov v Ljubljano leta 1223. “Samostanska knjižnica je za cerkvijo najbolj svet prostor,” smo slišali na otvoritveni slovesnosti, ki je že video posneta in dostopna javnosti. Knjižnica v treh etažah: pritličju in dveh nadstropjih, dokazuje, da je “duša naroda”, sedaj pa tu želijo ustvariti prostor srečevanja.

Rihard Jakopič

Na slovesnosti je spregovorila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar:

“Ob vseh skrbeh, ki nam jih v zadnjih mesecih povzročajo konflikti in vojne po svetu ter nepredvidljiva narava, imamo vendarle v tej jeseni veliko razlogov za veselje in zadovoljstvo na področju, ki ga v Sloveniji prepoznavamo kot temelj naše narodne identitete. Govorim seveda o jeziku, kulturi in kulturni dediščini.

Knjižnica ima večstoletno kontinuiteto

Po odmevni predstavitvi Slovenije kot države gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu, po začetku našega lastnega Slovenskega knjižnega sejma, ki je že 39. po vrsti in vsako leto večji in bolj obiskan, po izboru in predstavitvi prvih desetih dokumentov, ključnih za spomin Slovenije, kot naš prispevek za Unescov projekt spomin sveta, smo danes zbrani, da odpremo novo poglavje v 800-letni zgodovini najstarejše neprekinjeno delujoče knjižnice v Sloveniji.

Valentin Metzinger – Pomnožitev kruha, na ogled v frančiškanski jedilnici

Njeno odprtje za širšo javnost, skupaj z muzejem in pinakoteko, kjer bodo vsem na ogled skriti zakladi frančiškanskega samostana v Ljubljani.

Matej Sternen – Skica za stropno fresko v frančiškanski cerkvi (glavna ladja), pred 1936

Današnji dogodek je izjemen in poln simbolike na mnogotere načine. Spomni nas na dolga stoletja, ko je bila za nadarjene, a revne, Cerkev na Slovenskem edina pot do pismenosti in znanja. Naj omenim le Valentina Vodnika. Pa tudi Prešeren je prišel do prve izobrazbe s pomočjo svojega strica, duhovnika.

Sodobni slikarski pogled na nekdanji Marijin trg

Slovenski jezik je bil prvič zapisan v dokumentih, povezanih z vero. Zapisovali, raziskovali in razvijali so ga mnogi duhovniki in člani samostanskih redov. Tudi v prav teh prostorih, o čemer pričajo na primer zapisi patra Stanislava Škrabca.

Mirsad Begić sredi avle in svoje meditacije

Odprtost frančiškanov navzven je omogočala kontakte z drugimi jeziki in deželami, kar je izpričano v številnih dokumentih in knjigah, ki jih med deset tisoči enot hrani ta knjižnica. Ne pomnimo dovolj, da je bilo med misijonarji veliko Slovencev, ki so odhajali v neraziskane dežele. Škof Friderik Baraga med severnoameriške staroselce, o čemer pričajo predmeti, ki jih je poslal nazaj v domovino. Ignacij Knoblehar v južni Egipt in naprej v Sudan, kamor so mu sledili številni slovenski misijonarji, med njimi tudi pater Jožef Musar, prastric mojega moža.

Za obiskovalce bo odprta krožna pot do prvega nadstropja

Znak frančiškanske intelektualne radovednosti je tudi odprtost za nove ideje v znanosti, na kar kaže zgodnji izvod Kopernikove geocentrične teorije, ki v svojem času še ni bila brezrezervno sprejeta.

Zapis predsednice dr. Nataše Pirc Musar v samostansko spominsko knjigo

Posebej zanimiva in hvalevredna se mi zdi skrb za ohranitev dokumentov, povezanih z osebnostmi, ki so prišle navzkriž s katoliško cerkvijo. Enega sem omenila na letošnji državni proslavi ob dnevu reformacije: izvod Dalmatinove biblije, ki je pripadal Primožu Trubarju. Tudi na Prešernov način življenja sodobniki niso vedno gledali z odobravanjem, pa bomo tu videli prvo izdajo Krsta pri Savici z njegovim osebnim posvetilom.

V načrtu imajo nekaj prevodov iz latinščine za nas pomembnih starih knjig

Vse to in še več, vključno s slikami, ki so nastajale ali so bile pripeljane za naše cerkve in kapele, kaže na izjemno vlogo slovenske Cerkve kot enega izmed najbolj pomembnih varuhov in skrbnikov slovenske kulturne dediščine. Zato me posebej veseli, da je proces prenove knjižnice, ureditve muzeja in priprav na današnjo otvoritev pripeljal do pomembnega sodelovanja z državnimi institucijami, ki skrbijo za kulturno dediščino.

Leopold Layer (1752 – 1828) – Smrt sv. Barbare

O tem priča začetek katalogiziranja te pomembne zbirke v medknjižnični sistem COBISS z vpisom inkunabul, od katerih je prav tu vsaka sedma v Sloveniji. Lep primer je tudi umestitev gotskega kipa Marije z detetom, prvotno iz cerkve na Rožniku, v muzejsko razstavo, kamor prihaja iz depoja Narodnega muzeja Slovenije.

Valentin Metzinger – Sv. Kozma in sv. Damijan, 1746

Ob nemirni zgodovini lastništva te umetnine se mi zdi najbolj pomembno, da bo tu lahko na ogled javnosti. Ves proces, od nujne prenove knjižnice preko povezovanja z drugimi, kjer je to le bilo mogoče, je pripeljal do današnjega dne, ki se je morda komu še pred nekaj leti zdel nedosegljiv cilj. Ampak – saj je ravno sveti Frančišek dejal: »Začni delati, kar je nujno. Potem delaj, kar je mogoče. In nenadoma boš delal nemogoče.«

Valentin Metzinger (1699 – 1759) – Mučeništvo svetega Andreja “kompozicijsko in stilno navduši z izraznostjo in teatralno dinamiko”

Naj zaključim naštevanje razlogov za veselje še s končno simboliko današnjega dne. Novi muzej in prenovljena knjižnica bosta odprta prav na dan, ko se spominjamo mojega kamniškega sokrajana generala Rudolfa Maistra, ki najlepše ponazarja najboljše pri Slovencih. Ob klicu domovine po ubranitvi severne meje slovenstva, ki jo je pomagal utemeljiti že škof Anton Martin Slomšek, je prijel za meč. Tedaj, ko je bilo to potrebno. Po tem izjemnem domoljubnem podvigu pa je meč odložil in kot pesnik prijel za pero.

Valentin Metzinger – Pieta

Redkost v modernem svetu, katerega voditelji vse preradi odložijo peresa zato, da poprimejo za meče. »Jaz ljubim jezik naš in svet«, je zapisal Maister, in vojaško kariero zamenjal z ukvarjanjem s slovensko besedo. O tem priča tudi njegova knjižnica, ki je zdaj že pet let v Mariboru kulturni spomenik državnega pomena.

Kretska šola, 16. stol. ? – Mati tolažbe in sv. Janez Krstnik

In tu, na pragu najstarejše knjižnice v Sloveniji, je prav, da se spomnimo na temelj naše narodne zavesti in identitete.

Plečnikova monštranca

Skozi burna stoletja slovenske zgodovine nam obstanka ni omogočil meč, temveč pero.”

Dalmatinova Biblija iz leta 1584 s posvetilom Primožu Trubarju

Objave med fašistično okupacijo Ljubljane

Objave in lastnoročni komentarji  jezikoslovnih spisov patra Stanislava Škrabca v Cvetju z vrtov sv. Frančiška

Pogled iz prvega nadstropja

Ali od spodaj

Bibliografija

Vitrina patra Hugolina Sattnerja

Rokopisni psalterij

Žalostna Mati Božja, neznani slikar iz 18. stoletja

Poklon pastirjev, delo neznanega beneškega mojstra iz 17. stoletja

Gotski kip Marije z detetom iz depojev Narodne galerije

Marijan Zlobec