V Franfurtu ni bilo povabila za Ano Roš Stojan in dr. Klemna Jelinčiča Boete


Slovenija kot častna gostja letošnjega 75. Frankfurtskega knjižnega sejma je pripravila bogat in pester program, ki se danes bliža koncu. Opazili smo marsikaj, predvsem tematsko širino dogodkov, prireditev, predstavitev, prišel in nastopil je celo predsednik Evropske nogometne zveze UEFA Aleksander Čeferin.

Bolj pa je opazna neudeležba oziroma nepovabilo ene najboljših kuharic oziroma chefinj na svetu in avtorice izvirne knjige o kulinariki Ane Roš Stojan, ki je v svetu veliko bolj znana kot velika večina nastopajočih.

“Ano Roš, katere restavracija Hiše Franko je bila nedavno okronana še s tretjo Michelinovo zvezdico, je kulinarična knjiga Sonce in dež popeljala na slovesnost založbe Phaidon v New York. Knjiga z originalnim naslovom Sun and Rain je leta 2020 izšla pri omenjeni založbi, še isto leto v prevodu tudi pri nas, tako doma kot v tujini pa je bila izjemno dobro sprejeta in je hitro osvojila prestižne naslove: knjiga tedna po izboru The Times, Forbes jo je uvrstil na lestvico desetih najboljših kulinaričnih knjig, Wall Street Journal pa je knjigi podelil naziv najlepše oblikovane knjige meseca.

Ana Roš Stojan, foto Beletrina

Knjigo, ki je bila s tem umeščena v izbor 100 nagrajenih naslovnic, uspešnic in omejenih izdaj, sta sooblikovali še Kaja Sajovic z raziskovalno – faktografskim delom in Suzan Gabrijan s fotografskim gradivom.

Ana Roš s svojo avtorsko knjigo Sonce in dež ob 100. obletnici založbe, foto osebni arhiv

Knjižni sejem temelji na prodajanju avtorskih in založniških pravic, ne pa na branju poezije. Beletrina kot slovenska založnica knjige Ane Roš je imela dobro priložnost, da bi še dodatno afirmirala svojo avtorico, ki je s svojo Hišo Franko prejela prvič v zgodovini slovenske kulinarike tri Michelinove zvezdice. Tega v Frankfurtu niso želeli predstaviti ali celo poudariti.

S predstavitvijo slavne chefinje bi hkrati lahko pripravili posebno razstavo slovenskih kuharic, da ne govorim še o čem bolj konkretnem.

Angleški prevod

Podobno usodo je doživel dr. Klemen Jelinčič Boeta s svojo knjigo Jeziki in ljudstva Evrope, ki jo je najprej v slovenščini nato pa še v angleščini izdala Slovenska matica.

Jelinčičeva knjiga je verjetno edina te vrste na svetu, zelo pomembna za ugotavlanje, kakšna ječa jezikov, ljudstvev in narodov je v resnici Evropa. Očitno pa nikogar med Slovenci na letošnjem sejmu v Frankfuru to ne zanima, kaj šele, da bi dojeli, kako kruta je usoda ne le Kataloncev, ki niso uspeli priti do lastne države, ampak še nekaj deset drugih ljudstev, ki imajo svoj jezik, nimajo pa svoje države in je malo možnosti, da bi do nje kdaj sploh prišli.

Naslovnica

Spomnimo se besed nekdanjega predsednika Evropske komisije Jeana Clauda Junckerja, češ kam bi prišli, če bi vsem ljudstvom v Evropi dovolili, da dobijo svojo državo, potem bi jih bilo 85. Za tako stališče je v Madridu, tako kot še dva najvišja predstavnika EU, prejel najvišje špansko državno odlikovanje.

Dr. Slavoj Žižek je zamudil svojo priložnost, da bi odprl najpomembnejše evropsko vprašanje, to pa je svoboda vseh ljudstev in njihovih jezikov, da pridejo do lastne države, če se sami za to opredelijo ozirom hočejo, seveda brez vsakrših zunanjih pritiskov, tako EU kot matičnih držav, v katerih živijo kot drugorazredni državljani. Ne nazadnje se je vojna v Ukrajini začela z izgovorom o neustreznem pravnem in življenjskem položaju ruske manjšine v sami Ukrajini, še posebej v obmejnih pokrajinah. Kako je Madrid obračunal z Barcelono očitno ni več aktualna dnevno politična tema.

Žižek je namesto tega nastopil tako kot je, torej filozofsko modno, da ne rečem politikantsko ali dnevno politično preračunljivo.

Lahko bi se na tem mestu vprašali, zakaj ima Žižek ravno v slovenščini najmanjše število knjig ? Ker nikogar – nobene slovenske založbe – v resnici ne zanima ali pa zato, ker je v globalnem smisu brez vsakršne vplivne moči ?

Odsotnost dr. Klemna Jelinčiča Boete, da bi sam predstavil svojo knjigo, tako kot jo je lahko v Trstu in Zagrebu, in predvsem njeno vsebino, je za slovenske organizatorje, še posebej JAK, verjetno pa tudi za založnika Slovensko matico, velik in strahopeten fiasko.

Neproblematična Evropa

“Avtor je predstavil 18 germanskih, 44 romanskih, tri baltske, 17 slovanskih, sedem keltskih, sedem drugih indoevropskih, 14 uralskih, 13 turških, 11 kavkaških in pet drugih jezikov. Leksikon je impozanten. Odpira pa se vprašanje, kaj se bo s temi jeziki dogajalo v bodočnosti ?”

Malo širša podoba o jezikih v Evropi

“Ali je slovenščina varna kot uradni jezik v lastni državi ? Načeloma je, a s priseljevanjem različnih ekonomskih emigrantov in političnh beguncev, nazadnje iz Ukrajine in celo Rusije, se zdi, da postaja slovenščina ogrožena na lastnih tleh. Stališče EU, kot smo ga slišali iz ust nekdanjega predsednika Eropske komisje Jeana – Clauda Junckerja ob poizkusih (neuspešnih), osamosvajana Katalonije, češ: kam pa bi prišli, če bi vsem ljudstvom s svojim jezikom dovolili, da ustanovijo lastno državo, potem bi imeli v Evropi 85 držav, je za vsa ta ljudstva in narode strahotno žaljivo,” kot sem že zapisal.

To je za dr. Slavoja Žižka, JAK, Slovenijo kot častno gostjo FKS nezanimivo

Jeziki in ljudstva Evrope je izčrpno in natančno zasnovan leksikon, v katerem avtor naniza 212 gesel, od tega je 201 jezikovno geslo, dodanih pa je še 11 nacionalnih gesel. Avtor prikazuje zgodovino in sedanji položaj narodov in jezikov Evrope, vsako geslo pa je opremljeno tudi s podatkom o zgodovinsko prevladujoči verski pripadnosti članov skupnosti. Dodana vrednost monografije je bogastvo statističnih podatkov, ki omogočajo dobro predstavo o številčni moči in razprostranjenosti posameznih skupnosti, uporaben pripomoček knjige pa so tudi zemljevidi in seznam najpomembnejših virov in literature. Po njem bodo brez dvoma s pridom posegali zgodovinarji, jezikoslovci, sociologi, teologi, geografi in sploh vsi, ki jih zanimajo korenine ter podoba jezikovne in kulturne pestrosti stare celine. (Iz predstavitve SM).

Predstavitev knjige o jezikih in ljudstvih Evrope še v Zagrebu

 

Sloveniji grozi samomor slovenstva

Marijan Zlobec

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

%d