Slovenska matica je izdala zelo odmevno knjigo Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemna Jelinčiča Boete. Knjiga je izšla tudi v angleškem prevodu, saj gre za evropsko pomembno študijo. SM je knjigo že predstavila v Trstu, sedaj pa vabi na predstavitev knjige, o kateri bo v predavanju spregovoril avtor, še v Zagreb. Potekala bo v sredo, 5. aprila, od 12.30 do 14.00 v predavalnici A-302 na Filozofski fakulteti v Zagrebu (Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Ivana Lučića 3, Zagreb).
Naslovnica
Jeziki in ljudstva Evrope je izčrpno in natančno zasnovan leksikon, v katerem avtor naniza 212 gesel, od tega je 201 jezikovno geslo, dodanih pa je še 11 nacionalnih gesel. Avtor prikazuje zgodovino in sedanji položaj narodov in jezikov Evrope, vsako geslo pa je opremljeno tudi s podatkom o zgodovinsko prevladujoči verski pripadnosti članov skupnosti. Dodana vrednost monografije je bogastvo statističnih podatkov, ki omogočajo dobro predstavo o številčni moči in razprostranjenosti posameznih skupnosti, uporaben pripomoček knjige pa so tudi zemljevidi in seznam najpomembnejših virov in literature. Po njem bodo brez dvoma s pridom posegali zgodovinarji, jezikoslovci, sociologi, teologi, geografi in sploh vsi, ki jih zanimajo korenine ter podoba jezikovne in kulturne pestrosti stare celine. (Iz predstavitve SM).
Avtor je predstavil 18 germanskih, 44 romanskih, tri baltske, 17 slovanskih, sedem keltskih, sedem drugih indoevropskih, 14 uralskih, 13 turških, 11 kavkaških in pet drugih jezikov. Leksikon je impozanten. Odpira pa se vprašanje, kaj se bo s temi jeziki dogajalo v bodočnosti ?
Ali je slovenščina varna kot uradni jezik v lastni državi ? Načeloma je, a s priseljevanjem različnih ekonomskih emigrantov in političnh beguncev, nazadnje iz Ukrajine in celo Rusije, se zdi, da postaja slovenščina ogrožena na lastnih tleh. Stališče EU, kot smo ga slišali iz ust nekdanjega predsednika Eropske komisje Jeana – Clauda Junckerja ob poizkusih (neuspešnih), osamosvajana Katalonije, češ: kam pa bi prišli, če bi vsem ljudstvom s svojim jezikom dovolili, da ustanovijo lastno državo, potem bi imeli v Evropi 85 držav, je za vsa ta ljudstva in narode strahotno žaljivo.
Ali bo Jelinčič spričo najnovejših dogajanj v Evropi omenil tudi take teme, je vprašanje avditorija in zanimanja poslušalcev.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Katedra za slovenski jezik in književnost Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Zagrebu.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Marijan Zlobec