V Buenos Airesu me je urednik in sodelavec slovenskega radia Amerika v Buenos Airesu Mirko Vasle povabil k intervjuju za oddajo Okence v Slovenijo Okno v Slovenijo 35 let v etru o mojih vtisih ob obisku Argentine. V članku na svojem blogu sem zapisal nekaj misli, ki so bile povod za širši odgovor. Poglejmo te misli.
V knjigarni v Mar del Plati
“Slovenija bi vsekakor lahko naredila več v smislu aktivnega povezovanja argentinskih Slovencev z matično domovino oziroma domovino staršev in starih staršev, še posebej, če pomislimo na pomanjkaje delavcev na mnogih področjih, ki bi jih Slovenci iz Argentine z aktivnim znanjem španščine lahko zapolnili, kot na primer v turizmu, saj je špansko govorečih turistov v Slovenji vse več. Zaposlujejo že Ukrajince, Ruse, Azijce, Afričane… Slovenija potrebuje v Sloveniji več Slovencev.”
Argentinci svojo zgodovino cenijo, foto Marijan Zlobec
To sem zapisal na svoji spletni strani Kritik.si v članku Tombola v slovenskem društvu Pristava v Buenos Airesu.
Ravno zadnji stavek: Slovenija potrebuje v Sloveniji več Slovencev je bil povod za vprašanje, kaj sem s tem mislil povedati. In moj odgovor.
Stadion Boca Juniors slovenskega arhitekta Viktorja Sulčiča v Buenos Airesu, foto Marijan Zlobec
“Ta stavek sem zapisal absolutno hote in s prepričanjem, da Sloveniji grozi samomor slovenstva. Mi opažamo, – to je zapisal tudi hrvaški časopis, ko je prišel v Ljubljano delat reportažo -, da je slišal na ljubljanskih ulicah ljudi govoriti samo še srbohrvaško. Slovenščine novinar sploh ni slišal. Kaj to pomeni ?
Slovenske zastave v Buenos Airesu, foto Marijan Zlobec
Mi uvažamo tuje delavce iz vseh držav, razen Slovencev iz tujine. Mi nimamo nobene aktivne politike, ki bi Slovencem, ki živijo kjerkoli po svetu, zagotavljala možnost dela in nastanitve v matični domovini.
Če pogledamo položaj; zdaj je prišlo v Slovenijo 30.000 Ukrajincev. Za vse te ljudi je država poskrbela. Zadnje leto ali zadnjega pol leta prihajajo mladi Rusi, ker nočejo služiti vojske in se bojijo vpoklica, da bi odšli na bojišče. Prihajajo že iz Afrike, Bližnjega in Srednjega Vzhoda, skratka prihaja na tisoče delavcev. V lanskem letu je prišlo v Slovenijo 37.000 družin. Lepo vas prosim, koliko pa je prišlo Slovencev iz Argentine ? Slovenskih družin ? Mogoče bi jih prešteli do deset.
Skupni in enotni slovenski etnični, kulturni in jezikovni prostor se ni uveljavil na pričakovani ravni ter vsebini, foto Marijan Zlobec
Ko smo ustanavljali slovensko državo, – sam se bil kot novinar seveda aktiven in sem imel posebne naloge že pred plebiscitom-, bil sem tam 25. junija, na razglasitvi nove države 26. junija; to je bil najlepši dan v življenju Ljubljane, bilo je rajanje do jutranjih ur. Sam vem, da sem prišel domov ob štirih zjutraj, ker so bile muzike povsod: bilo je šest muzik, na ulicah in trgih je bilo sto tisoč ljudi…
Takrat je bila zaveza, da bo država Slovenija končno lahko uresničila skupni slovenski kulturni, jezikovni, etnični, gospodarski prostor in da bo odprla vrata, tako kot je v parlamentu razglasila amnestijo za vse nekdanje politične nasprotnike oziroma politične emigrante.
V Buenos Airesu ni slovenske prireditve brez slovenskih zastav, foto Marijan Zlobec
Takrat sem govoril s poslancem Rudijem Šeligom in mu predlagal, naj v parlamentu pozove k razglasitvi amnestije in konec prepovedi vnašanja emigrantskih knjig in tiskov ter da se vse to uredi. In on je to takoj napravi (z nastopom v parlamentu).
Vse to se je uredilo, ni pa se uredila aktivna državna politika. Aktivna politika pomeni, da mora oblast, vlada, preko svojih ministrstev zagotavljati najemna stanovanja za vse Slovence, ki jih volja po domovini vleče nazaj.
Poleg tega oblast govori, da v Sloveniji v tem trenutku manjka 12.000 delavcev samo v turizmu. Ampak to pomeni, da morajo biti različni profili ljudi. V Argentini je več kot evidentno, da znajo vsi Slovenci špansko. V Ljubljani je ravno španskih turistov skorajda več kot Italijanov, Avstrijcev in Nemcev. Vsak dan je na stotine Špancev ali špansko govorečih ljudi. Za njih ni poskrbljeno, da bi jih kdo odprtega srca vodil po mestu, obiskal, v gostinstvu poskrbel zanje in tako naprej.
Slovenci v Argentini so še narodno zavedni, foto Marijan Zlobec
Dejstvo je, da če imamo ministrstvo, mora aktivno delovati, ne pa samo obiskovati, pogledati in priti nazaj. Tudi to, da imamo v Argentini ambasado že več kot trideset let, se ne pozna v politiki v sami Ljubljani.
Za rokovanje sta potrebna vsaj dva, foto Marijan Zlobec
Prišli so mnogi posamezniki, družine, zlasti kulturniki, ampak prišli so iz lastne iniciative in sposobnosti, niso pa prišli kot sad politike, ki ponuja roko v obliki stanovanj in služb. In če se to ne bo spremenilo, bo čez dvajset let Ljubljana in Slovenija kolonija tujih priseljencev. Po enih zelo krutih podatkih je domorodnih Slovencev v Sloveniji samo še 850.000.”
Marijan Zlobec