Festival Ljubljana v prihajajočem tednu nadaljuje s slavnostnim ciklom, posvečenem 40. obletnici delovanja Godalnega kvarteta Tartini. Poklonili se mu bomo v torek, 17. oktobra, četrti koncert cikla bo na sporedu ob 19.30 v Viteški dvorani Križank. Serija koncertov je bila prekinjena zaradi poškodbe roke enega člana kvarteta.
Godalni kvartet Tartini na svojem prvem koncertu, foto Marijan Zlobec
Godalni kvartet Tartini je v svojem plodovitem delovanju, še zlasti v sklopu koncertov iz cikla Večeri komorne glasbe, v katerem je izvedel vse godalne kvartete W. A. Mozarta in L. van Beethovna, oblikoval prepričljiv in svež pristop, tehtnost in dodelanost programa kot tudi repertoarno odprtost in smelost. Člani se ne odpovedujejo delom železnega repertoarja, vendar jih izbirajo previdno in premišljeno, tako da tudi z njihovo pomočjo interpretativno zorijo in se kalijo. Posebno veljavo dajejo sodelovanju s priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki, kot so Irena Grafenauer, Stanko Arnold, Radovan Vlatković, Mate Bekavac, Lovro Pogorelić, Maria Graf, Gary Karr, Franco Gulli, Enrica Cavallo, Bruno Giuranna, Rocco Filippini, Davide Formisano in številni drugi, kar prispeva k stalni rasti kvarteta kot prožnega, prilagodljivega komornega izvajalskega korpusa.
Kvartet sestavljajo glasbeniki Miran Kolbl in Romeo Drucker na violini, Aleksandar Milošev na violi in Miloš Mlejnik na violončelu.
Violončelist Miloš Mlejnik
Na 4. koncertu cikla bodo zazveneli Godalni kvartet v d-molu Josepha Haydna, ki velja za očeta godalnega kvarteta, Štiri sporočila za godalni kvartet Marjana Lipovška, enega izmed vodilnih slovenskih glasbenih osebnosti, in Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, ki sodi v znamenito peterko ruskih skladateljev, ki si je v 2. polovici 19. stoletja prizadevala za ruski nacionalni glasbeni slog.
Violist Aleksandar Milošev
Kot edini slovenski komorni ansambel je bil Godalni kvartet Tartini več let stalni gost Mozartovih serenad v Salzburgu. V štirih desetletjih je svojo visoko kakovost potrdil tudi v številnih drugih pomembnih glasbenih središčih. Leta 2001 je za izjemne umetniške dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada.
Godalni kvartet Tartini
Marijan Lipovšek, slovenski skladatelj, pianist in pedagog (1910 -1995) je bil vsestranski človek. Poleg skladateljskih in pianističnih dejavnosti, po katerih je najbolj prepoznaven, je bil še urednik, predavatelj, pedagog, prevajalec, kritik, publicist, esejist, fotograf in alpinist. Mnogim ljubiteljem gora je znana njegova knjiga Steze, skale in smučišča. Prevedel, komentiral in z novimi opombami opremil je tudi monografijo o Mozartu Wolfganga Hildesheimerja.
Glasbeni konservatorij (kompozicijo in klavir) v Ljubljani je z odliko končal leta 1932 pri Slavku Ostercu, s štipendijo pa se je eno leto (nadaljnji študij je opustil) izpopolnjeval v Pragi, enako kot njegov slovenski stanovski kolega Pavel Šivic, pri skladatelju Josefu Suku in Aloisu Habi. Po vrnitvi v Ljubljano se je zaposlil na Glasbeni akademiji in na ljubljanskem Radiu. Po vojni je postal profesor klavirja, komorne glasbe in teoretičnih predmetov na Akademiji za glasbo; kasneje je postal tudi njen rektor (1968-1970) in ravnatelj Slovenske filharmonije, okoli 20 let pa je od ustanovitve predaval tudi na muzikološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani.
Bil je sourednik Slovenske glasbene revije ter urednik izdaj Društva slovenskih skladateljev.
Prof. Marijan Lipovšek
V skladateljskem smislu je predstavnik slovenske neoklasicistične smeri; do nove glasbe je bil zadržan že pred vojno. Pogosto je rabil modalnost in pandiatoniko, pri melodiji je izhajal iz ljudske pesmi. Kot izvrsten pianist je bil najbolj opažen kot spremljevalec svoje hčerke, svetovno znane mezzosopranistke Marjane Lipovšek, nastopal pa je tudi v komornih zasedbah in po radiu. Pred občinstvom je najpogosteje igral Beethovna. Virtuoznosti ni maral. Za svoje vsestransko glasbeno delo je leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, Univerza v Ljubljani mu je podelila naslov zaslužnega profesorja, prejel pa je tudi državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije.
Njegov opus je vsestranski in bogat; od kantate Orglar prek simfonične glasbe, komorne glasbe, zborovske glasbe, klavirske glasbe, koncertov do samospevov, ki jih je Marjana Lipovšek pela po svetu.
Prvi koncert
Godalni kvartet Tartini z gostom klarinetistom Jožetom Kotarjem
Drugi koncert
Marijan Zlobec