Notte Bianca v La Valletti privabila 80.000 gostov


“Ulice in ulice Vallette so brnele od živahne energije, ko se je približno 80.000 ljudi potopilo v umetnost in kulturo Notte Bianca 2023, kar je zaznamovalo še eno uspešno leto težko pričakovanega letnega dogodka na Malti. Prestolnica se je spremenila v svetleč spektakel, ki je gostil več kot 60 umetniških dogodkov in predstavljal več kot 250 umetnikov iz različnih disciplin,” je največji vsakoletni festival pospremil osrednji malteški časopis.

Povečan mestni utrip v La Valletti že v popoldanskih urah, vse fotografije Marijan Zlobec

Minister za nacionalno dediščino, umetnost in lokalno upravo Owen Bonnici je izrazil navdušenje nad uspehom dogodka. “Preoblikovanje ulic Vallette v bogato tapiserijo umetniških in kulturnih izrazov dokazuje dinamično energijo mesta,” je pripomnil Bonnici. Izpostavil je pestrost dogodka z bogato paleto glasbenih, gledaliških, plesnih in vizualnih predstav, ki zadovoljujejo najrazličnejše umetniške okuse.

Parlamentarna sekretarka za lokalno upravo Alison Zerafa Civelli je pohvalila organizatorje za njihovo izjemno delo pri spreminjanju Vallette v umetniški in kulturni raj. Civelli je opozorila, da je dogodek lokalnim umetnikom zagotovil pomembno platformo za predstavitev svojih talentov javnosti.

Predsednik Festivals Malta, Aaron Zahra, je izrazil zadovoljstvo nad uspešnostjo organizacije in poudaril pomen dogodka za prebivalce Malte in otoka Gozo. Zahra je sporočil, da že potekajo priprave za naslednjo Notte Bianca, ki bo predvidoma v soboto, 5. oktobra 2024.

Generalni direktor Festivals Malta Frans Agius je poudaril, da je Notte Bianca največji festival, ki ga organizira Festivals Malta. Agius je ekipo pohvalil za njihovo predanost in natančno delo pri zagotavljanju uspeha dogodka. 

Razkril je, da je Notte Bianca imenovana za del Dnevov evropske dediščine, kar potrjuje njeno vedno večjo pomembnost na mednarodnem prizorišču. Agius je izrazil hvaležnost sodelavcem, vključno s policijo, transportom Malte in lokalnim svetom Vallette, za njihovo podporo.

Umetniški vodja Notte Bianca Antoine Farrugia je poudaril, da je letošnja prireditev posebna zaradi rekordnega števila predstav in njihove visoke kakovosti.

Uvedba umetniških poti in interaktivnega zemljevida je udeležencem omogočila, da so načrtovali svojo izkušnjo in zagotovili, da niso zamudili svojih najljubših predstav.

Tako organizatorji, vendar pa je ritem in hkratnost dogodkov tako vseobsegajoč, da se zlasti tujci morajo odločiti; ali bodo šli najprej na ogled slavne stolnice svetega Janeza Krstnika z dvema slikama velikega slikarja Caravaggia ali v sorazmerno zelo veliko (v treh nadstropjih) Narodno galerijo, in pri tem zamudili dva ločena koncerta pevskih zborov v dveh drugih cerkvah ali še koncert tolkalnega anambla v nacionalnem gledališču in operi, ki velja za najstarejšega stalno delujočega na svetu, kot so mi uslužbenci povedali. Deluje namreč od leta 1732.

Sem nisem prištel največjih in najbolj množičnih glasbenih dogodkov na prostem; na hitro sem obiskal tri, a bi bila podobna prizorišča v Ljubljani še večja (Kongresni trg, Magistrat, Križanke, Novi trg, Prešernov trg, Pogačarjev trg, Novi trg, Metelkova, Trg republike…).

Ljubljana bi imela več možnosti, če bi jih izkoritila bolj organizirano in povezano, a jih ne. Res pa je na začetku oktobra na Malti še poletje, v Ljubljani bi morala biti podobna prireditev na začetku septembra. To kar imamo sedaj, je premalo.

Air Malta je zaradi varnostnih pomislekov odpovedala lete v Tel Aviv, a ima vseeno nemoten promet, med drugim neposredne lete iz Zagreba in Beograda. Zdi pa se, da imajo Malto najraje Angleži, pa Španci, Italijani, Francozi. Precej je Rusov in Poljakov. Slovenci so, kot veste, povsod.

Bela noč ni nek umetniško vrhunski dogodek, a je bila vrsta za vstop v stolnico z Michelangelom Merisijem Cravaggiom dolga sto metrov. Začeli so ob sedmih zvečer, ob enajstih je bilo vrste malo. Sem pa bil v Narodni galeriji še po polnoči, tako kot še kar precej obiskovalcev, ki so jih počasi začeli opomnjati, da bi radi Belo noč že zaključili.

Za turiste je bistvena večerja na prostem, kjerkoli že je mogoče dobiti mizo. Med specialitetami je malteški divji zajec, med ribami malteška lampuki, veliki kalamari in hobotnice, mešane školjke, veliki škampi, domači rezanci ali njoki z jurčki in morskimi sadeži, ribje juhe…

Pisanje sv. Hieronima

Za dve osebi bi bila priporočljiva ribja plošča (okrog 46 evrov). Za ceno kilograma sveže večje ribe je večinoma treba počakati, da jo imajo in potem povedo, a manj kot 60 evrov ni. Priljubljena je mečarica.

Obglavljenje sv. Janeza Krstnika

Med vini imajo tako bela kot rdeča z Malte in otoka Gozo, a v enotekah, delikatesah in sepermarketih ponujajo vina od povsod, na primer odlični malbec iz Argentine.

Stolnica

Pivo je v trgovinah dražje kot pri nas, posebnost pa je, da morate za pločevinko plačati dodatnih deset centov, (kot pri nas za steklenico).

Na nedeljski ribji tržnici v precej oddaljenem Marsaxlokku, kamor sicer vozi iz La Vallette avtobus kar pogosto; za dva ali tri evre, dobite sveže ribe; veliki kalamari, (mi bi jim rekli jadranski) so med 10 in 13 evrov za kilogram, druge ribe večinoma prodajajo po kosih, če so večje, na primer 6, 7, 8 evrov za skoraj kilogram.

Med sladkarijami je priljubljen malteški turški med v različnih verzijah ali pa kanoli, pav tako v različnih kombinacijah sladkih polnil.

Jabolka, ki jih prodajajo, so tako lepa, da nehote pomisliš, da skrivajo strup, kot v oni pravljici. Fig ni več, breskve gredo h koncu, grozdje bolj kaže na uvoz kot domače poreklo. Imajo pa že pomaranče in mandarine.

Medtem ko je bil na Malti, je Caravaggio naslikal “Obglavljenje sv. Janeza Krstnika” in “Pisanje sv. Hieronima”, ki sta ohranjena v katedrali sv. Janeza oziroma prizidku ali sokatedrali, kot pravijo.

Gledališče iz leta 1732

Med svojim bivanjem na Malti je Caravaggio naslikal tudi sliko, ki prikazuje ‘Spečega Kupida’ in ‘Portret malteškega viteza’ (Fra’ Antonio Martelli), ki sta danes razstavljeni v Palazzo Pitti v Firencah. Naslikal je tudi “Portret velikega mojstra Alofa de Wignacourta s pažem”, ki je v pariškem Louvru.

Pisanje sv. Hieronima ni neopaženo

Marijan Zlobec

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

%d