Koncert študentov klavirja na Mojstrskih tečajih

Koncert pianistov, udeležencev mojstrskih tečajev Festivala Ljubljana 2023 je pokazal velik uspeh, tako samih nastopajočih sinoči v Križevniški cerkvi kot profesorja, pianista Epifania Comisa iz Catanie na Siciliji. Comis sodeluje s Festivalom Ljubljana že vrsto let, med drugim je bil spomladi direktor Prvega mednarodnega klavirskega tekmovanja.

Vittoria D’Agostaro med nastopom, vse fotografije Marijan Zlobec

Pianisti imajo seveda povsem drugačen solistični domet in program kot kontrabasisti, a je vseeno pravo kvaliteto treba dokazati vedno znova in na vseh inštrumentih. Epifanio Comis je izbral osem svojih študentov, ostaja pa skrivnost, koliko pianistov se je prijavilo; menda kar 22. Po prijavah z video posnetki svojih nastopov profesor izbere do največ osem udeležencev mojstrskega tečaja, ki se konča z obveznim javnim nastopom in podelitvijo diplom.

Giorgia Vitale

Žal je treba reči, da na tem tečaju ni bilo nobenega slovenskega pianista; ali se niso prijavili ali pa niso naredili avdicije pri profesorju Epifaniu Comisu. Kaj to pomeni je razvidno iz aktualne slovenske pianistične scene. Razen Alexandra Gadžijeva, ki pa je pripravil svojo poletno pianistično šolo, ni nikogar, ki bi se lahko meril s sodobno pianistično sceno, čeprav sta dva pianista sodelovala na omenjenem tekmovanju v Ljubljani, a nista prišla v finale.

Pavol Praženica

Kakšen je pedagoški nivo na Akademiji za glasbo, se kaže v odsotnosti pianistov na koncertni ravni.  (Tu je sicer nastopil pianist Sven Brajković, v čigar biografiji je tudi študij na AG pri Alexandru Serdarju). Povprečni, solidni, slabi pianisti se tolažijo z raznimi izgovori, a dejstva govorijo svoje. Na koncertu, ki je bil brezplačen, ni bilo med obiskovalci nobenega prepoznanega slovenskega pianista, profesorjev pa še manj. Oni imajo svojo novo utrdbo v obnovljeni Kazini, kamor se Mojstrski tečaji niso preselili, kot so upali in pričakovali, saj so bile finančne zahteve AG previsoke. Za čas od 23. julija do 6. avgusta so zahtevali odškodnino v višini, ki jo postavljam kot kviz ali vprašaj: koliko mislite, da je bil zahtevek AG ?

Vittoria D’Agostaro

Kot prva je nastopila italijanska pianistka Vittoria D’Agostaro. Izbrala je manj znan in izvajan Chopinov Bolero, op. 19. Frederica Chopina. Njena igra je bila precej čista in stilna, dinamična s solidno tehniko, a brez kakšne virtuoznosti.

Sofia Chernishkova

Bolgarska pianistka Sofia Chernishkova (2002) je v nadaljevanju takoj dvignila koncertni nivo in dokazala, da jemlje svoj nastop kot nekakšno tekmovanje, kjer se mora izkazati pred vsemi drugimi. Najprej je zaigrala Rondo capriccioso, op 14 Felixa Mendelssohna in takoj pokazala zelo lep ton, v drugem delu skladbe pa še obvladovanje tehnične zahtevnosti same skladbe in s tem izpovedno moč klavirja. Kot drugo skladbo pa je zaigrala Basso Ostinato Rodiona Ščedrina, ki takoj pokaže modernejši pianistični stil, z vso dinamiko in tehnično briljanco, ki jo skladatelj od pianista zahteva.

Sofia Chernishkova

Tian Lan

Tian Lan po poreklu iz Avstralije je visok nivo nadaljeval z interpretacijo štirih Chopinovih Etud op. 10: št. 1 v C-duru, št. 2 v a – molu, št. 3 v E – duru in št. 5 v Ges – duru. Njegova igra je bila zelo vehementna, odločna, tehnično zelo dobra. V posameznih Etudah izrazno diferencirana, tako da sta prišla do izraza tudi Chopinova lirika in tipičen melos.

Giorgia Vitale

Giorgia Vitale je za svoj nastop izbrala Chopinov Scherzo št. 2 v b – molu, op. 31. Začela je dobro in pokazala solidno pianistično tehniko. V srednjem delu skladbe je imela več chopinovskega melosa in zatem dinamičnega stopnjevanja.

Pavol Praženica

Slovaški pianist Pavol Praženica (2001) si je izbral Lisztov Mefistov valček št. 1, S. 514 in ga odigral v pričakovanem stilu z vso tehnično izdelanostjo, vnemo, močjo, poletom in izrazito, hkrati pa karakterno samozavestno.

Pavol Praženica

Hrvaški pianist Sven Brajković je bil spet zelo dober. Najprej je izbral Chopinove Mazurke, op. 30, precej meditativno, mehko, svetlo. Chopinova Etuda št. 12 v c- molu, op. 10 je bila vznesena, agresivna. Izbor samega Chopina pa je nasploh, tako kot že pred njim, pa tudi v nadaljevanju pokazal, da vseh osem nastopajočih pianistov na koncertu najraje izvaja Chopina. Na Mozarta ali Beethovna, Schuberta, Schumanna, Brahmsa, Čajkovskega, Rahmaninova… se ni spomnil nihče.

Sven Brajković

Prav tako zelo dober je bil italijanski pianist Matteo Bortolazzi. Najprej je zaigral Chopinov Scherzo št. 3 v cis – molu, op. 39, a ga je interpretiral tehnično še ne izpiljeno, nekako se je hotel zgledovati po Pogoreliću. V Tokati v d-molu, op. 11 Sergeja Prokofjeva je pokazal zelo ognjevito igro, polno ritmičnih, dinamičnih in tehničnih zahtev.

Matteo Bortolazzi

Serijo nastopov je sklenil albanski pianist Kostandin Tashko, ki se ga spominjamo s finala Prvega mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana, kjer je sicer zasedel šesto mesto. Še poprej, leta 2020 je nastopil na 28. Mladih virtuozih. Morda je najbolj presenetil z uvodno skladbo, Elegijo št. 2 V Italijo ! Ferruccia Busonija s svojo močjo, spevnostjo, italijanskim melosom ter mirnim koncem.

Kot pianist se je izkazal še s Chopinovima Preludija št. 21 v B – duru, op. 28 in št. 24 v d-molu, op. 28; prvega je odlikovala bolj počasna in spevna interpretacija, drugega dinamika. Za še višje ali večje uspehe mu morda manjka še kanček več prefinjenosti, medtem ko ima pianistično tehniko odlično. Njegov fizični vtis je nekoliko robusten oziroma športni ali močan.

Kostandin Tashko

Sam bi kot najboljša izbral Sofio Chernishkovo in Pavola Praženico. Oba bosta lahko nastopila na naslednjem klavirskem tekmovanju v Ljubljani leta 2026.

Na koncu je Epifanio Comis vsem podelil diplome Festivala Ljubljana.

Marijan Zlobec