Založba ZRC bo v ponedeljek predstavila osem novih knjig na zadnji tiskovni konfertenmci pred počitnicami. Nekatere med njimi so že doživele odmeve in so očitno na poti uspešnic. Taka je na primer knjiga 105 petkov. Kolesarski protesti 2020–2022.
Petkovi protesti med letoma 2020-2022 predstavljajo civilnodružbeno gibanje, kot ga v zgodovini Slovenije še nismo videli. Še nikoli ni bilo med oblastjo in civilno družbo tako velikega razkoraka, še nikoli prej nismo bili priča tako številčnemu in dolgoživemu gibanju, ki bi se kljub neposredni politični in policijski represiji tako odločno, artikulirano in neomajno borilo za človekove pravice, demokracijo in vladavino prava.
Uredniški odbor: Sanja Fidler, Jaša Jenull, Janez Zalaznik.
Prav tako že odmevna je knjiga Osebnosti druge svetovne vojne, ki jo je uredila Mateja Ratej.
Skoraj osemdeset let po koncu druge svetovne vojne, ki je preoblikovala svetovni red in za več desetletij za silo pomirila poglavitna družbena neravnovesja, se ponovno soočamo s kolektivnimi in intimnimi mukami ob razpadanju predstavnega sveta. Na antifašizmu utemeljena epoha druge polovice 20. stoletja je nekaterim od akterjev vojne namenila vlogo nacionalnih junakov, drugim izdajalcev, a zlasti ko je govora o najbolj bolečem poglavju zgodovine Slovencev v 20. stoletju, je treba vrhunskost zgodovinskega dela meriti ne le po količini zbranih podatkov, temveč po izvirnosti zastavitve vprašanj, prepričljivosti približanja minulih družbenih kontekstov ter sposobnosti njihove večplastne razgrnitve. Podobno kot v seriji dosedanjih monografij o osebnostih so zato skušali avtorji z biografskimi študijami protagonistov različnih socialnih, spolnih, poklicnih, nacionalnih, političnih idr. opredelitev večplastno osvetliti prevladujoče teme, dogodke in soočenja časa, pri čemer se je uredniška ambicija oprla na prepričanje, da je mogoče s kompleksno razgrnitvijo družbenih okoliščin prispevati, da bi bila izkušnja starih generacij v pomoč novim pri razumevanju stvarnosti.
Med osebnosti je urednica uvrstila nekatera zelo ali pa manj znana imena, ne le iz partizanskih oziroma oblastnih krogov, čeprav nas nekateri morda presenetijo, kot Črtomir Nagode, Leon Novak, Angela Ocepek, Ted Kramolc, Andrej Visočnik, Vida Lasič, Vladimir Rybar, Klara Kukovec, Elsa Oeltjen Kasimir, Frančiška Senica… Avtorji posameznih prispevkov oziroma predstavitev so različni.
Med poznavalci in spremljevalci arhitekta Jožeta Plečnika bo pravo, da ne rečem zelo veliko presenečenje, objava korespondence Fra Josip Markušić, Josip (Jože) Plečnik. Korespodencija 1932.-1956.
Izjemnega pomena za raziskovanje arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957) je njegovo dopisovanje z bosenskim frančiškanom, fra Josipom Markušićem (1880–1968), eno osrednjih osebnosti frančiškanskega reda v provinci Bosna Srebrena, s katerim se je arhitekt spoznal ob gradnji cerkve sv. Antona Padovanskega v Beogradu. Obsežno korespondenco, ki obsega 800 enot (pisem, dopisnic ipd.) in zavzema široko časovno razdobje od leta 1932 do 1956, sta za natis pripravila zgodovinar dr. Jozo Džambo in umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek.
Delo brez dvoma predstavlja izjemen vir za razumevanje Plečnikovega sakralnega opusa, prinaša pa tudi precej podatkov o verskem življenju v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter drugih delih nekdanje Jugoslavije. Izdaja korespondence med Plečnikom in Markušićem predstavlja dobrodošel vir za raziskovalce umetnostne, cerkvene, družbene in politične zgodovine po vsej nekdanji Jugoslaviji.
Korespondenca je izšla v dveh zajetnih knjigah ter originalnih prepisih pisem, to je v hrvaščini in slovenščini.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec