Uradni uvodni koncert Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, z odra poimenovan gala – kaj naj bi to konkretno pomenilo za razliko od navadnega koncerta ni jasno – opernih arij na Kongresnem trgu s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor z dirigentom Simonom Krečičem in solisti, je v celoti uspel. V program koncerta so uvrstili, čeprav sta bila omenjena dva jubileja: 50. obletnica smrti Lucijana Marije Škerjanca in 150. obletnica rojstva Sergeja Rahmaninova, znamenite prizore iz italijanske operne tradicije, ki so jih ob spremljavi orkestra izvedli prvaki mariborske opere: sopranistki Rebeka Lokar in Andreja Zakonjšek Krt, tenorist Martin Sušnik in baritonist Jaki Jurgec. Posebna gostja je bila mlada harfistka Evelin Greblo, ki je lani na tekmovanju Virtuosos V4+ v Budimpešti zastopala Slovenijo kot najmlajša tekmovalka sezone in navdušila celo slavnega Placida Dominga.
Jan Kern, vse fotografije Marijan Zlobec
Spominjam se začetkov Imago Sloveniae in potem slavnostnega dogodka, ko sta na grad Bogenšperk s kočijo prišla predsednik Milan Kučan in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar; bila je promocija Valvasorjeve kulturne dediščine, predstavitev nekdanje zgodovinarjeve tiskarne, prostorov knjižnice, ki so jo prodali v Zagreb in je tako za vedno za nas izgubljena, a je kasneje Lojze Gostiša uspel iz tamkajšnje zapuščine pripraviti vrsto posebnih izdaj. Na začetku sta bila najaktivnejša glasbenik Primož Lorenz in ekonomist dr. Bogomir Kovač, ki sta takoj dojela vsebinski in hkrati vseslovenski projekt kulturnega oživljanja ter arhitekturne obnove staromestnih jeder, gradov, graščin, dvorcev…, skratka vsega kulturnozgodovinsko dragocenega, ne glede na samo poreklo, ali je bilo to izvirajoče iz plemiškega ali meščanskega sveta in verjetno takrat tuje ali neslovenske lastnine. Spomnimo se, da so po vrnitvi premoženja prvotnim lastnikom, jugoslovanskim državljanom, nastale mnoge zadrege, pa tudi prizadevanja, da bi razne plemiške družine dobile svoja posestva nazaj ali vrnjena v naravi, vključno s protokolarnim Brdom (potomcev Karađorđevićev), da ne naštevam naprej. Sam sem v Gorici srečal potomce italijanske plemiške rodbine Coronini, ki so, čeprav so bili vsi italijanski državljani, hoteli dobiti nazaj vsa svoja posestva (Vipava, Štanjel…). Spomnite se problemov okrog Planinskega gradu, pa Ptujskega gradu, ki se je nekako srečno razrešil, posestev slavnega Juliusa Meinla. Skratka morali bi se vrniti tako rekoč v fevdalizem.
Andreja Zakonjšek Krt
Kaj natančno se je naredilo, bi bilo zelo zapleteno odgovoriti tako na hitro, lahko pa ostajamo pri odgovoru, da še ne dovolj, kaj šele veliko ali v skladu s prvotnimi željami. Nekaj konkretnih investicij, ki so v teku v zadnjem obdobju nove oblasti (npr. dokončanje obnove Štanjela, urejanje starega središča Maribora), morda daje nov zagon, a bo potrebno še več moči in volje (Štatenberg, Dornava, Borl, Turjak…). Te vizije so snovalci Podobe Slovenije imeli in prav je, da tako razmišlja tudi nova organizacijska generacija, kot smo jo opazili med samim koncertom kot soorganizatorje dogajanja. Na čelu s samim slavnostnim govorcem Janom Kernom.
Tenorist Martin Sušnik in baritonist Jaki Jurgec
Med drugim smo slišali, da bo v Ljubljani in še drugih skorajda 30 mestih v štirih državah do 22. septembra na sporedu okrog 70 koncertov, na katerih bo nastopilo kakšnih 600 glasbenikov iz 24 držav. Bolj vprašljiv je sisatem financiranja, še posebej ob brezplačnih vstopnicah za vse prireditve. Žicanje z odra za prispevek po 5 evrov s klicem na telefon, je slaba tolažba. Dodana z izrečeno ugotovitvijo, da je sponzorjev zelo malo ter da jih je težko dobiti. V Ljubljani je MOL, kakšne pa so druge občine, ki jih je v Sloveniji preveč in so nasploh prešibke ?
Andreja Zakonjšek Krt in Rebeka Lokar
Nastopajoči na sinočnjem koncertu so se zelo potrudili, v skladu s toplim sprejemom številnega občinstva, le da je bilo vremenskih stopinj kakih pet manj, kot bi si jih želeli. Poletja noče in noče biti.
Rebeka Lokar
Program ne le, da je bil skrbno izbran in je nudil pevkam in pevcem polnokrvni nastop, tako po vsebini petega kot po igralskem izrazu, ampak je poskrbel za optimistično presenečenje z nastopom desetletne harfistka Evelin Greblo. Še enkrat smo slišali za njene uspehe, še posebej v Budimpešti. Leta 2022 je na tekmovanju Virtuosos V4+ v Budimpešti zastopala Slovenijo kot najmlajša tekmovalka sezone ter v finalu oddaje od maestra Placida Dominga prejela posebno priznanje.
Evelin Greblo
Evelin Greblo je nastopila samo enkat, in sicer z Baroque Flamenco Deborah Henson- Conant (1953) v priredbi Tilena Slakana. Ta mediteranski flamenco se je pokazal tako po glasbeni kot po plesni plati, saj je solistka na odru tudi zaplesala. Seveda jo je spremljal orkester pod Krečičevim dirigentskim vodstvom. Greblo je ne le samozavestna, muzikalna, ampak ima vrojen temperament in smisel za samostojno interpretacijo zahtevnih glasbenih del na prepričljiv solistični način.
Simon Krečič
Za uvod smo slišali Škerjančevo Slavnostno uverturo, ki ima glavno temo po znani pesmi Kje so tiste stezice.
Andreja Zakonjšek Krt
Rahmaninovu se je poklonila lirska sopranistka Andreja Zakonjšek Krt z interpretacijo brezbesedilne Vokalize, ki jo sicer zelo rade pojejo številne sopranistke, je pa znana tudi v verziji za violončelo ob spremljavi klavirja, za violino in klavir, za klavir solo, za orkester, a se vendarle zdi najlepša priredba za sopran iz orkester, še posebej, če je sopranistka tako suverena in glasovno prepričljiva, kot je bila sinočnja gostja. Slovanske duše ni možno skriti.
Martin Sušnik
Oba moška sta se zelo izkazala v vseh niansah, ki jih terja Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija. Na to opero me osebno vežejo dolgi spominu; na nastop Luciana Pavarottija v Kraljevi operi v Londonu, več let kasneje pa na Rolanda Villazona v dunajski Državni operi. Oba sta bila seveda Nemorino, sinoči pa simpatični in prijetno vdano trpeči ter v pričakovanju ljubezni ter nasploh razpleta zgodbe, tenorist Martin Sušnik. Če se je on izkazal, je bil še bolj interpretacijsko širok, v skladu s samo vlogo Dulcamare, baritonist Jaki Jurgec, ki je pravkar praznoval interpretacijo stote operne vloge. Upajmo, da mu bodo dali zasluženo priznanje: nagrado Prešernovega sklada. Odličen je bil tudi njun duet.
Rebeka Lokar
Dramska sopranistka Rebeka Lokar je suverena, na odru nekako že sama po sebi deluje kot dominantna oseba, naj je šlo za uvodno arijo Leonore iz Verdijevega Trubadurja ali za sklepno arijo Vissi d’arte iz Puccinijeve Tosce, medtem ko se je v duetu Adalgise in Norme iz drugega dejanja Bellinijeve slavne opere zdelo, kot da se s sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt podajata v plemenito pevsko in vsebinsko tekmovanje, kar je bil na koncertu poseben trenutek, ki je vzbudil hvaležnost občinstva.
Andreja Zakonjšek Krt
Med dvema Slovanskima plesoma Antonina Dvoraka (št. 2 in št. 8) je Andreja Zakonjšek Krt zapela slavno arijo o Mesecu – Měsíčku na nebi hlubokém, iz Rusalke istega skladatelja. Tudi na to opero me vežejo redki spomini na predstave v Kopenhagnu, dunajski Državni operi ter na Salzburških slavnostnih igrah. Solistka je izrazila predvsem hrepenenje, željo in pričakovanje, kot se kaže v refleksiji ob pogledu Meseca na Zemljo in konkretne ženske, ki pričakuje ravno od na nebu plavajočega Meseca, da ji pove, kje je njena ljubezen.
Martin Sušnik
Tenorist Martin Sušnik je večer sklenil s popularno napolitansko pesmijo Funiculi funicula Luigija Denza, ki je nastala v času ustvarjanja gondole na Vezuv okrog 1880 in je bilo občinstvo povabljeno, da prispeva svoj napev ob vsakokratnih refrenih, kar je deloma uspelo, v težjih predvsem besedilnih izzivih pa manj.
Aplavz
Po uradnem delu programa in številnih priklonih in obdaritvah s cvetjem smo slišali še Brahmsov Madžarski ples.
Simon Krečič postaja vedno bolj suveren dirigent, tako da lahko od njega (in orkestra) pričakujemo še marsikaj dobrega.
Marijan Zlobec