Iz Asuana do Luxorja na ladji po Nilu (1)

V Kairu so mi v hotelu rekli, da mi lahko organizirajo potovanje z ladjo po Nilu med Luxorjem in Asuanom, kot sem sam o tem razmišljal že doma. Uštel pa sem se glede smeri poti. Po njihovem organizacijskem programu, je bolje oditi iz Kaira s popoldanskim ali nočnim vlakom v Asuan (od 17. ure do 6. zjutraj), potem pa te pridejo iskat in odpeljejo na ladjo, sledi pa že program obiska Asuanskega jezera in elektrarne ter prvih arheoloških spomenikov nedaleč od središča mesta.

Del elektrarne na Asuanskem jezu

Program potem traja tri noči na ladji in štiri dni s postanki in ogledi spomenikov na poti ob Nilu in v zaledju. To stane 600 dolarjev. Pri tej ceni je vozovnica za vlak 50 dolarjev, kar je petkrat več, kot vlak plačajo domačini. Zakaj je na železnici tako, ne vem: cene avtobusnih prevozov so se mi zdele enake za vse potnike.

Profil sicer ne tako opaznega hriba, ki sega v globino

Ladij za potovanje po Nilu je v Asuanu kar precej in je včasih treba skozi privez in recepcijo  še drugih dveh, da prideš do svoje tretje.

Kakšnega pretiranega navala ni, je pa največ turistov iz Tajvana, Rusije, Anglije, Francije in Španije. Povsod so me prišli iskat moji osebni  vodiči, tako da zadreg ali negotovosti ni bilo. Če bi se podal na pot sam in neorganzirano, bi bilo slabše. Na ladji smo kajpada dobil v ceno vključene tri obroke s pestrim izbrom hrane, pijača pa je bila ekstra in kar precej draga. Internet je bilo treba plačati posebej okrog 5 dolarjev na dan, deloval je samo okrog recepcije in še to precej slabo. Ladja je imela prijetno senčno teraso in manjši bazen za osvežitev, ob petih popoldne so stregli čaj ali kavo s pecivom.

Načrt

Zlasti prijetno je bilo opazovati obrežje Nila, posamezne vasi, domačine, otroke v vodi, ki so nam veselo mahali, dvakrat pa je morala ladja na rob, ob jezu čez Nil, da je lahko skozi posebne pregrade zaplula naprej, čeprav na isti višini gladine reke.

Kapacitete elektrarne na Nilu

Posebnost je bilo trgovanje prodajalcev zlasti oblačil s čolnov, ki so pripluli do ladje in metali potnikom svoje ponudbe, potem se je začelo prerekanje glede cene, končalo pa z metanjem denarja v najlon vreki nazaj na čolne. Slikovito, razburljvo, dramatično. Največ denarja so zapravili gosti iz Tajvana.

Asuansko jezero

Asuan je živahna tržnica in turistično središče, ki se nahaja severno od Asuanskega jezu na vzhodnem bregu Nila ob prvem kataraktu ali plitkih odsekov z brzicami. Na Nilu jih je skupaj kar šest. Sodobno mesto se je razširilo in vključuje prej ločeno skupnost na otoku Elephantine, dejansko pa je mesto zelo razpotegnjeno in je njegovo središče ob železniški postaji, dolgi ulici s trgovinicami na obeh straneh, pokrajinsko vlado s parkom, vse z ladje dosegljivo peš, le na most ob jezeru je treba z avtom. Za izlet na Abu Simbel na jugu, je treba imeti precej več časa, saj je slavni spomenik oddaljen 350 km. Nekateri so z ladje ob petih zjutraj tja odšli, da so se do odhoda ob drugi popoldanski uri že vrnili na ladjo.

Na mostu, pod katerim so turbine

Mesto je del Unescove mreže ustvarjalnih mrež v kategoriji obrti in ljudske umetnosti. Asuan se je leta 2017 pridružil Unescovi globalni mreži učečih se mest.

Ob Nilu

Asuan vključuje pet spomenikov na Unescovem seznamu svetovne dediščine nubijskih spomenikov od Abu Simbela do Philae; to so grobnice starega in srednjega kraljestva…

Bazen na ladji

Turisti si organizirano večinoma ogledajo Asuanski jez z ogromnim jezerom na spodnji strani, elektrarno pod zemljo ali ob pretoku vode z jezera v rečno strugo, potem pa je na severni strani reka, ki tu še ni tako mogočna kot le nekaj kilometrov naprej.

Spominkov je na tisoče

Kot mi je povedal vodič, živi v Nilu kar dva milijona krokodilov. Na vprašanje, ali so nekateri veliki tudi pet, šest metrov, je odgovoril, da je sam s turistične ladje, kjer opazujejo krokodile tako, da jim mečejo meso in se potem ladjicam približajo, videl petmeterske.

Krokodili so zadaj

Domačini, ki se vozijo na teh ladjah, pa so povedali, da so največji krokodili dolgi celo do sedem, osem metrov. Kasneje v Muzeju krokodilov tega vsekakor nismo videli, saj tam niso bili večji od štirih metrov. Je pa mistika okrog velikosti teh živali nadvse privlačna.

Krokodili so zaščiteni kot naravno bogastvo Egipta in se jih ne sme loviti ali ubijati. Ob rob jezera ne pridejo, a vseeno ob Nilu letno napadejo in požrejo precej ljudi, menda kar nekaj sto.

Barke na Nilu za oglede spomenikov

Nil in pravice do izrabe ali uporabe njegovih voda so z meddržavnimi dogovori porazdeljene med enajst držav, tako da mora Egipt vodo iz Nila, ki jo ima sicer največ, vračati nazaj v države, kjer je vode manj.

Ladja

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec