Prejemnica nagrade Vasje Cerarja 2023 je Nada Grošelj


Komisija za nagrado Vasje Cerarja Društva slovenskih književnih prevajalcev v sestavi Julija Potrč Šavli (predsednica), Živa Čebulj in Aleksandra Kocmut, je nagrado Vasje Cerarja 2023 za najboljši prevod mladinske književnosti, letos v kategoriji besedil za mlade bralce do 12 let, prisodila prevajalki NADI GROŠELJ za izjemen prevod dela November v Mumindolu (Mladinska knjiga, 2019) avtorice Tove Jansson.

Naslovnica
Iz utemeljitve:
Švedsko govoreča finska pisateljica in slikarka Tove Jansson je napisala okoli 30 knjig za otroke in odrasle, najbolj znana pa je verjetno prav po svojih muminih in drugih likih, ki živijo v obmorskem kraju Mumindol.
Ilustracija Tove Jansson za Mumindol
Ustvarila je prav posebne junake s prav posebnimi imeni, ki so pogosto tako občna kot lastna, npr. Filifjonka je ena od filifjonk, Hemul je eden od hemulov; tu so še muminočka, muminmama, Mumintrol, homsa Premk, Mimla, Mi, Njuhec, Stricmatic, micki in druga bitja, ki jim je avtorica podarila tudi slikovno podobo.
Tove Jansson
Največ »muminknjig« (približno deset) je prevedla Nada Grošelj, ki je tudi v Novembru v Mumindolu poskrbela, da prevod v slovenščini zveni kot izvirno avtorsko delo. Poseben uspeh prevoda je, da jezikovno spretno in inovativno ohrani svojstveno vzdušje, značilno za literarni svet Tove Jansson: nekoliko temačno, rahlo napeto, malce otožno, a vendar tudi nežno in ljubeče, tolažeče in pomirjajoče.
Tove Jansson v svojem slikarskem ateljeju
Prevajalki uspe avtoričino pisanje poustvariti med drugim z bogatim besediščem, ki ga žlahtni z redkejšimi ali starinskimi besedami (sklizko, sfrkniti se, ništrc, šumot, žaloben, brezdanje, zadegati …), poleg tega pa tankočutno sledi občasnim poetičnim pasažam (npr. »megla je nosila s sabo popolno tišino«, »obletela drevesa so zarisala sence po tleh«).
Tove Jansson (1914 – 2001)
Prav po zaslugi prevoda Nade Grošelj se pred nami razkrije svet Mumindola v vsej svoji čarobnosti in edinstvenosti – ta svet je časovno in prostorsko oddaljen, bitja v njem so drugačna od nas, pa vendar jih lahko razumemo z vsemi njihovimi značajskimi lastnostmi vred, četudi te niso vedno samo prijetne in »neproblematične«. Če je avtorica mama svojih likov (v tem duhu je narisala tudi avtoportret), smemo reči, da je Nada Grošelj njihova botra, zaradi katere ob branju »muminknjig« uživajo tako otroci kot odrasli.
Nada Marija Grošelj
Nada Marija Grošelj je samostojna prevajalka, na Filozofski fakulteti pa poučuje kot zunanja sodelavka z docentskim nazivom. Od leta 2009 soorganizira interdisciplinarni znanstveni Grošljev simpozij in od leta 2010 sodeluje pri Festivalu Pranger. Je članica nadzornega odbora v Društvu slovenskih književnih prevajalcev in od 2020 predsednica Društva za antične in humanistične študije Slovenije. Prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine in švedščine, včasih tudi iz stare grščine, in iz slovenščine v angleščino. Njeni književni prevodi (doslej izdanih monografskih prevodov je 79) segajo od literarne teorije, filozofije, teologije in mitologije do leposlovja. Njeni prevodi slovenske književnosti v angleščino so bili vključeni v več publikacij doma in v tujini, nekateri so izšli tudi kot monografije. Leta 2007 je prejela nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca, leta 2011 pa Sovretovo nagrado. Iz mladinskega in otroškega leposlovja je doslej prispevala 24 monografskih prevodov v slovenščino in 4 v angleščino, za 18 del iz tega opusa je prejela priznanje zlata hruška. Leta 2018 je bila z novim slovenskim prevodom Pike Nogavičke Astrid Lindgren uvrščena na častno listo IBBY, leta 2021 pa je bil njen prevod stripa Mumin – 1. knjiga zbranih stripov Tove Jansson nominiran za nagrado zlatirepec.
Tove Jansson – Avtoportret, 1942
Marijan Zlobec
,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja