Znanstvene publikacije so pri nas bistveno premalo publicirane in odmevne v medijih, kaj šele, da bi kakšen raziskovalec imel dostop do enournih televizijskih pogovoro, kjer se znajde veliko manj pomembni ljudje, če se tu z opredeljevanjem njihove podobe zaustavim in naredim piko. V zadnjih letih se spomnim samo dveh. Se pravi, da ukaže in odloča le spraševalec osebno, pa še to tako, da gost odgovarja, kot spraševalec želi ali pričakuje.
The Roman conquest beyond Aquileia (II-I centuries BC)
Uredili: Jana Horvat, Federico Bernardini, Mateja Belak
V knjigi devetnajst avtorjev iz štirih držav (Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije) predstavlja zgodovinske, epigrafske in arheološke dokaze o prisotnosti rimske vojske in o sledovih spopadov na območju Caput Adriae ter na vzhodni obali Jadrana. Večina prispevkov je posvečena severnemu Jadranu in njegovemu zaledju v 2. in 1. stoletju pr. Kr. Topografija prvega leta histrske vojne (178–177 pr. Kr.) je analizirana s pomočjo zgodovinskih virov. Arheološki dokazi o zgodnji rimski vojaški prisotnosti so obravnavani v več poglavjih: o vojaških taborih Koromačnik in Mala Gročanica, o začetkih Tergesta na hribu Sv. Justa, o spopadih z avtohtonim prebivalstvom in o epigrafskih sledeh rimske vojske. Ostanki zgodnjerimskih taborov ponujajo nov vpogled tudi v pokrajino srednje Dalmacije. Rimska ofenzivna politika na južnem Jadranu, ob Jonskem morju in v notranjosti Balkana je analizirana na podlagi pisnih virov.
Preface (Federico Bernardini, Jana Horvat)
Il quadro topografico del primo anno della guerra istrica del 178-177 a. C. Dall’esegesi del testo liviano all’applicazione di nuove tecnologie (Gino Bandelli)
San Rocco/Koromačnik military camps (2nd–1st centuries BC) (Federico Bernardini, Jana Horvat, Giacomo Vinci)
Rinvenimenti monetali da siti militari romani repubblicani: il caso degli accampamenti di Grociana piccola e San Rocco (Trieste) (Alessandro Duiz, Andrea Stella)
Trieste, evidenze della prima fase di romanizzazione a San Giusto (Paola Ventura, Pietro Riavez, Valentina Degrassi)
The end of Grad near Šmihel pod Nanosom (Notranjska, Slovenia). The Roman army and the indigenous community (Boštjan Laharnar)
Grad near Reka, Gradišče in Cerkno, and Vrh Gradu near Pečine – pre-Roman places of worship? (Janka Istenič)
La conquista romana a est di Aquileia. L’ evidenza delle iscrizioni (Claudio Zaccaria)
Results of LiDAR scanning and archaeological survey of the selected areas between the rivers Krka and Cetina from 2019 to 2021 (Domagoj Tončinić, Iva Kaić, Joško Zaninović, Miroslav Vuković, Domagoj Bužanić, Mirjana Sanader)
“Aggression in defence”? Die spätere römische Republik und der adriatisch-westbalkanische Raum (Karl Strobel)
Principi filozofije. Prvi in drugi del
Avtor: René Descartes
René Descartes, začetnik novoveške filozofije, je največji pečat pustil na področju prve filozofije ali metafizike in fizike ali filozofije narave. Po Descartesu sta metafizika in fizika tesno povezani, kar je lepo pokazal v Principih filozofije. Iz metafizičnih korenin prvega dela Principov raste telo fizike, ki jo obravnava v preostalih treh delih. Drugi del je posvečen splošnim principom, ki vladajo svetu teles, tretji del razlaga vesolje, četrti del pa pojasnjuje naravo Zemlje in teles, ki jih najdemo na njej, ter njihovih kvalitet.
Pričujoča, dvojezična, izdaja Principov filozofije prinaša prva dva dela. Metafizični del razlaga principe spoznanja ter pojasnjuje poglavitne atribute Boga, nematerialnost duš ter jasne in enostavne pojme, ki so v nas. Drugi obsega tri večje sklope, ki obravnavajo materijo ali telo in njeno nasprotje, tj. praznino ali vakuum. Sledi razlaga gibanja in mirovanja, ki ju Descartes razume kot modusa materije. Sklepni del je posvečen vzročnosti gibanja. Zgodovinsko najvplivnejši so členi, v katerih Descartes iz atributa božje nespremenljivosti izpelje tri pravila gibanja ali zakone narave, na podlagi katerih je svoje zakone narave izpeljal Isaac Newton.
Serenissimae Principi Elisabethae
Presvetli princesi Elizabeti
Pars prima: De principiis cognitionis humanae
Prvi del: O principih človeškega spoznanja
Pars secunda: De principiis rerum materialium
Drugi del: O principih materialnih stvari
Dodatek
Lettre de l’auteur à celui qui a traduit le livre laquelle peut ici servir de préface
Avtorjevo pismo prevajalcu knjige, ki lahko služi kot njen predgovor
Slovarček
Spremna študija
Matjaž Vesel: Descartesovi Principi filozofije – kaj je gibanje
Prevod: Nataša Homar, Matej Hriberšek, Miha Marek
Sprotni slovar slovenskega jezika 2022
Avtor Domen Krvina, urednica za naglas, izgovor in oblike Tanja Mirtič. Zbirka Rastoči slovarji.
Sprotni slovar slovenskega jezika 2022 v 349 iztočnicah prinaša novejše, uveljavljajoče se besedje, ki ga še ni v drugih slovarjih, predlagajo pa ga zlasti jezikovni uporabniki, in v nekoliko manjši meri najnovejše pomene besedja, ki je v drugih slovarjih že zajeto. Iztočnice so opremljene s polnimi oblikoslovnimi podatki in temeljnimi podatki o pomenu, rabi in morebitni zaznamovanosti besede. Za nabor besedja v slovarju je zaradi njegove ažurnosti značilen velik vpliv zunanjih okoliščin, kar se je še posebej pokazalo v letu 2021: v slovar je prišlo mnogo besedja, povezanega s problematiko cepljenja (proti covidu-19), npr. anticepilec, anticepilka, provakser, stalne besedne zveze (ki jih slovar prav tako opisuje) imunski pobeg, prebojna okužba ipd. V letu 2022 se je nato nabor besedja vrnil v običajne tematske okvire, dodane pa so bile tudi razlage izvora v obliki etimoloških osvetlitev.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec