Festival Ljubljana je v letu 2022 praznoval častitljivi jubilej – 70 let delovanja. Ob tej priložnosti so izdali monografijo z naslovom Festival Ljubljana: 70 let (1953-2022), ki povzema delovanje kulturnega zavoda od njegovih začetkov pa vse do danes. Prvič so jo predstavili na pravkar končanih 37. Slovenskih glasbenih dnevih na koncu mednarodnega muzikološkega simpozija. O njej je spregovorila Tina Berk.
Tina Berk na predstavitvi
Kulturna institucija z bogato 70-letno zgodovino se ponaša z izvedbami poletnega Ljubljana Festivala, Zimskega festivala, Slovenskih glasbenih dnevov, Mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi, Mednarodnega klavirskega tekmovanja, božičnih koncertov učencev glasbenih šol in številnih drugih prireditev. Gosti različna domača in tuja imena, dela iz preteklosti in današnjega časa, katerih vrednost so edinstvenost, odličnost in ustvarjalnost.
Eden najstarejših mednarodnih festivalov teh razsežnosti si je v svoji spoštljivi zgodovini prislužil mednarodni ugled in izoblikoval Ljubljano v stičišče domačih in tujih kulturnih entuziastov.
Jusif Ejvazov in Ana Netrebko na Kongresnem trgu
Za posebne zasluge, tridesetletno vodenje Festivala Ljubljana, je njegov direktor in umetniški vodja Darko Brlek prejel srebrni red za zasluge Republike Slovenije, ki mu ga je na posebni slovesnosti v predsedniški palači izročil predsednik RS Borut Pahor. Podobno odlikovanje mu je pred tem podelil tudi takratni predsednik Milan Kučan, kar je v knjigi objavljeno. Prav tako so bili odlikovani nekateri umetniki kot sodelavci Festivala Ljubljana, med njimi Dubravka Tomšič Srebotnjak, Valerij Gergijev, Marjana Lipovšek, Zubin Mehta.
Matej Šarc, direktor Slovenske filharmonije
Jonas Kaufmann na Kongresnem trgu
»Iz ljubezni do ljubljene Ljubljane se je rodila lepa misel: predahniti slovensko prestolnico s poletnimi kulturnimi in umetniškimi prireditvami, ki naj proslavijo njeno ime po evropskem kulturnem svetu; preoblikovati jo v pomembno festivalno prireditveno in splošno kulturno žarišče. Od nekod se je utrinjal božajoč sen: Ljubljana naj bi postala Salzburg, Verona, Bayreuth, Edinburg na evropskem jugovzhodu,« je zapisal dr. Fran Vatovec, pobudnik za ustanovitev ljubljanskega poletnega festivala. (Iz knjige Festival Ljubljana 20 let, Ljubljana, 1972).
Denis Macujev v Slovenski filharmoniji
Knjiga ima pomenljiv podnaslov: Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin (Jože Plečnik). Objavljen pa je tudi citat: Umetnost je to, kar v tvojem delu vidijo drugi (Edgar Degas).
Krzysztof Penderecki in Darko Brlek
Vsebino knjige začenjajo nagovori, začenši z zapisom V Ljubljani je kultura doma župana MOL Zorana Jankovića, predsednika Evropskega združenja festivalov Jana Briersa, in Darka Brleka, ki je že prekoračil tridesetletno vodenje Festivala Ljubljana oziroma je letošnji festival njegov enaintrideseti.
Faustovo pogubljenje
Stoječe ovacije za nastopajoče
V prvem poglavju monografije je kar 190 strani namenjenih opisu 70 let poletnega festivala. Tu je objavljenih ogromno fotografij, tako s koncertov in predstav kot iz družabne kronike, pa tudi izjav sodelavcev Festivala Ljubljana, odlomki iz izbranih kritik, čestitke svetovnih in domačih umetnikov. Seveda je to le delček vsega, saj bi bila monografija lahko desetkrat debelejša.
Charles Dutoit predstavlja svoj koncert
“Na ljubljanskem festivalu sem prvič izvajal Chopinove etude op. 25 v Slovenski filharmoniji in nepozaben občutek je odziv ljubljanskega občinstva na tem zame prelepem dogodku!” (pianist Aleksander Gadžijev)
Nova streha v Poletnem gledališču v Križankah
“Iskrene čestitke Festivalu Ljubljana, ki je dosegel pomemben mejnik – platinasto 70-letnico. Festival je pomembno kulturno središče, organizirano s predanostjo in zavezanostjo zagotoviti najvišjo raven umetniškega ustvarjanja. V čast in veselje mi je nastopati pred gostoljubnim in naklonjenim občinstvom, ko sem obenem obdan s čudovitimi kolegi, ki mi vedno vlijejo obilo navdiha.” (violinist Sergej Krilov)
Vlado Kreslin
“Čestitke ob tej posebni obletnici! Uživala sva v fantastičnem festivalu, čudovitem
občinstvu in očarljivem mestu. Hvala tudi g. Darku Brleku, ki je bil res krasen gostitelj.
Zares bi bila vesela, če bi se lahko v prihodnosti še kdaj vrnila na festival.” (operna pevca Diana Damrau in Nicolas Teste).
Nika Gorič
“Festival Ljubljana, želim ti veselo 70-letnico! Ljubljanski festival združuje različna področja glasbe in kulture in je čudovito prizorišče, na katerem smo priča nastopom vrhunskih mednarodnih umetnikov. Festival je po mojem mnenju dragulj, izredna dediščina, ki jo mesto ponuja občinstvu vseh starosti iz najrazličnejših držav, program, v katerem lahko uživajo, pa je izjemen. Na lanski koncert imam čudovite spomine in sanjam, da bi se spet lahko vrnil in sodeloval z izjemnim festivalskim orkestrom.” (Placido Domingo).
Tomaž Pandur
“Moj prvi nastop na Ljubljanskem festivalu je bil 4. julija 1959, kar je bil tudi moj
prvi koncert v Ljubljani po vrnitvi iz ZDA. Nastopila sem kot solistka z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Samom Hubadom. Izvajala sem Klavirski koncert v d-molu Edwarda Alexandra MacDowella in to je bila tudi prva izvedba tega koncerta v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Na ta svečani koncert imam prelepe spomine.
Od takrat sem veliko nastopala na festivalu in uživala v prelepem ambientu Križank ter ponosno spremljala njegov vzpon v kakovosti. Zelo sem vesela, da je Festival Ljubljana postal eden od velikih in prestižnih evropskih festivalov.” (pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak).
Goethejev Faust v Poletnem gledališču Križank
“Iskrene čestitke Festivalu Ljubljana za 70 let ustvarjalnosti, izvrstnosti in nepozabnih koncertov!
Na festivalu sem z veseljem sodeloval že večkrat in v čast mi je bilo znova nastopiti tudi poleti leta 2022, v mojstrovini, ki mi je še zlasti pri srcu – Berliozovem Faustovem pogubljenju. Festivalu Ljubljana želim, da bo Slovencem še vrsto let prinašal toliko veselja, kot ga je prinesel meni.” (dirigent Charles Dutoit).
Marko Letonja
“Hvaležna sem, da ste mi na Festivalu Ljubljana omogočili, da sem smela doživeti ‘muzin poljub’, končno tudi v Sloveniji, s Simfoniki RTV in Matetom Bekavcem, na odprtem prizorišču, kjer najrajši igram. Tako sem doživela tudi doma nekaj najlepšega, čutila, da smo z vsaj kančkom
upanja navdali ljudi med korono, in upam, da nam to uspe tudi letos.” (flavtistka Irena Grafenauer).
Polne Križanke
“Festivalu Ljubljana, glasbeni in kulturni destinaciji jugovzhoda, čestitam ob 70-letnici! Naj bo to le začetek, ki mu bodo sledila še mnoga leta izjemnega glasbenega ustvarjanja.” (dirigent Kristjan Järvi).
Laibach
“Ljubljana Festivala se udeležim vsako poletje od leta 2015. Postal je eden mojih najljubših dogodkov: poteka v čudovitem mestu, na njem nastopajo svetovno priznani glasbeniki, slovenski gostitelji pa so topli in gostoljubni – vse našteto predstavlja zmagovalno formulo, ki zagotavlja uspeh. Ljubljana ne gosti samo zvezd, ki nastopajo na velikih odprtih prizoriščih in jih
‘poznamo vsi ‘; najdemo lahko tudi prefinjene programe s sodobnimi skladatelji ali redko izvajanimi deli.
Občinstvo Ljubljana Festivala je raznoliko, toplo in veselo izzivov. Festivalu želim, da bo še naprej rasel in nizal uspehe, veselim pa se tudi prihodnjih skupnih projektov!” (violinist in dirigent Dimitrij Sitkovecki).
Lana Trotovšek na treh večerih Beethovnovih sonat
“Izjemno vesel sem, da sem prvič nastopil na Ljubljana Festivalu ob tako posebni priložnosti. Spominjal se bom še posebej tople dobrodošlice občinstva ter pozneje sprejema z umetniškim direktorjem Darkom Brlekom in izredno prijaznimi gosti, zaradi katerih sem se počutil kot doma. Veselim se že ponovne vrnitve!” (operni pevec Juan Diego Florez).
Filmska glasba iz Harryja Potterja
“Leta 2017 smo jaz in ekipa La Fura dels Baus z velikim veseljem prvič nastopili na prestižnem Ljubljana Festivalu. Uprizorili smo spektakularno Carmino Burano; predstava je bila res izvrstna. Občinstvo je bilo navdušeno, nagradili so nas z dolgim aplavzom in stoječimi ovacijami. Ker je naša predstava požela tolikšno navdušenje, so nas na festival znova povabili leta 2018. Takrat smo festival otvorili s svojo svetovno premiero predstave Potovanje okrog sveta. To je bila posebna predstava, ki mi je predstavljala velik izziv, ko sem jo oblikoval. Na odru je bilo impresivno videti veliko žogo – mesec, ladjo, astronavtske skafandre, velikana, mrežo in podobno. Z Orkestrom Slovenske filharmonije in maestrom Josepom Vicentejem smo ustvarili veličastno predstavo. Znova so sledile stoječe ovacije.
Poleg tega so bili tudi predstavniki festivala, ki jih je vodil odlični vodja in izjemni Darko Brlek, izredno prijazni in strokovni.
Hvala g. Brleku, hvala Festivalu Ljubljana. Veselimo se že vnovičnega obiska, ko bomo lahko skupaj uživali v novih umetniških stvaritvah. Najlepša hvala.” (Carlus Padrisa, režiser in umetniški vodja katalonskega gledališča La Fura dels Baus).
Laibach
“Ljubljana Festival sem odkrila prek dveh čudovitih prijateljev: Darka Brleka, direktorja festivala, in Anunciade Fernández s španskega veleposlaništva. Na festivalu smo nastopili nekajkrat in vsakič znova sem navdušena zaplesala pred prijetnim, razgledanim in izjemno gostoljubnim občinstvom. V Sloveniji sem izkusila marsikaj, kar globoko cenim in lahko strnem v nekaj besedah: lepota Ljubljane je enaka prefinjeni poeziji; še več, mesto je kakor čista poezija. Organizacija festivala in njegovega programa pa je brezhibna: mnogovrstna, bogata in sinkretična. To je nedvomno eden najboljših festivalov na svetu. Močno ga pogrešamo in mu želimo še dolga leta obstoja.” (plesalka flamenka in koreografinja Maria Pages).
Aleš Kacjan in Matej Šarc
“Ob sedemdeseti obletnici bi rad iskreno čestital Festivalu Ljubljana z željo, da bi tudi v prihodnje tako uspešno bogatil kulturno okolje novih generacij tako v Sloveniji kot v Evropi in po svetu. Vedno se z veseljem spominjam številnih svojih koncertov, kjer sem kot dirigent nastopil pred navdušenim in podkovanim občinstvom. V teh težkih časih je Festival Ljubljana dolžan ostati luč, kateri navdušeno in nenehno sledijo vsi, ki znajo ceniti Lepoto.” (Riccardo Muti, dirigent in glasbeni vodja Čikaškega simfoničnega orkestra ter Mladinskega orkestra Luigi Cherubini).
Muzikal Onjeginov demon
“Baletni ansambel Eifman iz Sankt Peterburga že vrsto let sodeluje na Ljubljana Festivalu. Naša skupina je v tem času umetniško in strokovno izjemno napredovala ter ustvarila številne produkcije, ki danes predstavljajo koreografski repertoar sodobne Rusije, uprizarjajo pa ga po vsem svetu.
Na festivalu smo uspešno izvedli številne predstave, kot so Ana Karenina, Jevgenij Onjegin, Po grehu, Up & Down in Čajkovski. PRO et CONTRA. Vsi naši obiski Ljubljane so bili nepozabni. Brezhibna strokovnost ter odgovornost direktorja in umetniškega vodje festivala Darka Brleka in vseh članov njegove ekipe, njihova iskrena ljubezen do gledališke in glasbene umetnosti, pa tudi srčen odziv občinstva so nam pomagali predstaviti našo umetnost na najvišji ravni ter napolnili prizorišče s čustveno energijo, ki smo jo vsi potrebovali.
Ljubljana Festival je svetel dogodek v evropskem kulturnem življenju, ki na oder privabi vodilne umetniške skupine z vsega sveta in združuje vse tiste, ki si ne predstavljajo življenja brez umetnosti. Njegovim organizatorjem iskreno želimo neizčrpno moč, obilo sreče in navdiha.
Gledališki svet se danes spopada z dramatičnimi preizkušnjami, vendar verjamemo, da bomo prej ali slej premagali vse ovire. Kmalu se bomo lahko spet vrnili v slovensko prestolnico in nastopili na našem najljubšem ljubljanskem festivalu.” (Boris Eifman, koreograf in umetniški vodja Akademskega državnega baleta Borisa Eifman).
Daniel Barenboim z Mojo domovino
“Potem ko sem na festivalu prvič obiskal Ljubljano, sem v letih 1994–1995 posnel album Viaggio. Ko sem prišel na festival, sem bil neprijetno presenečen, ko sem izvedel, da Lolo Belonzi, bobnar skupine, ne bo prišel na koncert. Zgrabila nas je panika! Zato smo se odločili, da bomo igrali kot trio, in to se je zelo dobro izšlo. Ta improvizirana rešitev mi je dala idejo, da bi 30 let pozneje ponovil to čudovito izkušnjo s triom. Letos sem ta trio sestavil s Sébastienom Giniauxom na kitari in violončelu ter Diegom Imbertom na kontrabasu.” (Richard Galliano akordeonist, bandeonist in skladatelj).
Lang Lang
Sledi poglavje Druge prireditve Festivala Ljubljana. Tretje poglavje je Bogata zgodovina Križank.
V zadnjih poglavjih je podan pregled vseh direktorjev Festivala Ljubljana, članov Sveta in Strokovnega sveta Festivala Ljubljana.
Kar 40 strani je namenjenih zgolj kronološkemu pregledu prireditev poletnega festivala v obdobju med letoma 2002 in 2021. Sledi še povzetek.
Sam spremljam Festival Ljubljana več desetletij, ko je bil direktor še dr. Henrik Neubauer, ki je prvi včlanil festival v Mednarodno zvezo festivalov oziroma Evropsko združenja festivalov – EFA že leta 1977. To smo v Delu takoj objavili. Nasledili so ga Janko Grilc, Mary Plemenitaš, njo še Vladimir Vajda in Katjuša Rojac. Leta 1993 je Darko Brlek prevzel mesto umetniškega vodje Festivala Ljubljana. To je ogromna odgovornost ter organizacija najmanj 3000 dogodkov in sodelovanje – ativno ali pasivno oziroma posredno, kot članov množice ansamblov – s kakimi 50.000 sodelavci vseh umetniških profilov. Za vse te ljudi je moral Festival Ljubljna v času njihovega bivanja in angažiranja odgovarjati.
Žal statistika ne objavlja, iz koliko držav sveta so umetniki prišli.
Placido Domingo
Kronološki pregled prireditev Festivala Ljubljana obsega poletne festivale zadnjih dveh desetletij (2002–2022). Pregled se konča z lanskim koncertom Dunajskih filharmonikov. Gre za nadaljevanje kronološkega pregleda iz monografije, izdane ob 50. jubileju, v kateri je predstavljen program prvih petdesetih let.
Riccardo Muti
Pomemben je tudi Kronološki pregled razstavne in likovne dejavnosti poletnega festivala 1953 – 2021. Ni pa predstavljea fantastična likovna zbirka Festivala Ljubljana, ki menda obsega že čez 200 slik.
Avtorice besedil in kronoloških pregledov so Tina Berk, Evelin Frčec, Maia Juvanc, Samantha Reich in Maruša Šinkovič.
John Malkovich kot glasbeni kritik
Izbor fotografij: Tina Berk in Samantha Reich.
Zgonje fotografije so iz mojega osebnega arhiva in ne iz knjige.
Marijan Zlobec