Obletnica rojstva Zorana Mušiča z novo razstavo v NG

Narodna galerija v Ljubljani bo počastila rojstni dan slikarja Zorana Mušiča z novo razstavo njegovih del. 12. februarja 2023 bo minilo 114 let od rojstva Zorana Mušiča (Bukovica, 1909 – Benetke, 2005), prvega modernističnega slovenskega umetnika, ki se je uveljavil tudi na Zahodu in dosegel svetovno prepoznavnost. Prav na umetnikov rojstni dan, v nedeljo, ob 11. uri pripravljajo javno vodstvo po razstavi, po kateri bo vodil dr. Andrej Smrekar.

Ribiške mreže v Chioggi, 1958, akvatinta, papir, Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič

Slikarski, grafični in risarski mojster Zoran Mušič je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom. Slikal je predvsem krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, drevesa, vedute Benetk, notranjščine cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in pretresljive starostne avtoportrete. Motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore, kjer so najbolj prepoznani njegovi motivi konjičkov. Svetovno prepoznavnost je dosegel s ciklom Nismo poslednji, v katerem je prek svoje lastne izkušnje podoživel prizore iz koncentracijskega taborišča Dachau.

Ida, 1952, olje, platno, Pridobljeno: nakup, Stadion, Casa d’aste, Trst, avkcija 4. 12. 2015

Razstave so mu pripravili v eminentnih razstaviščih Pariza, Dunaja, Benetk, Rima, Barcelone in New Yorka. Njegova dela najdemo v zbirkah velikih muzejev sveta, od pariškega Louvra, galerije Tate, Metropolitanskega muzeja v New Yorku do Vatikanskih muzejev.

Skale, 1975, akril, platno, Donacija Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji

Mušičeva dela lahko vidimo na odmevnih razstavah pregleda likovne umetnosti: leta 2013 je bil Mušičev avtoportret predstavljen na elitni razstavi izbranih portretov izbranih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (Il Volto dell’ 900), leta 2015 v Vicenzi na reprezentativni razstavi z naslovom Od Tutankamona do Bacona, 2021 pa na razstavi Inferno (Pekel), ki so jo ob 700. obletnici smrt Danteja Alighierija postavili v rimskem razstavišču Scuderie del Quarinale.

Avtoportret, 1998, olje, platno, Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič

Še vedno je priljubljen tudi med zbiralci. Odlične zbirke njegovih umetnin imajo zasebni zbiralci v tujini in v Sloveniji. Največji sta v Trstu in v Ljubljani. Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščina umetnikove žene, beneške slikarke Ide Cadorin Barbarigo, v kateri so nekatera njegova najkvalitetnejša dela, je danes v Belgiji, v galeriji Axel Vervoordt.

Dalmatinski motiv, 1950, olje, platno, Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič

Prvo stalno razstavo njegovih del za 134 izbranih grafičnih listov so mu leta 1991 uredili v dvorcu Dobrovo v Goriških Brdih. V Narodni galeriji je na ogled edina pregledna stalna razstava del Zorana Mušiča, ki zaobjema vse različne slikarske tehnike in ki jo je velikodušno omogočila družina umetnikovega brata. Večina razstavljenih umetnin je namreč del umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič, kot donacija ali posoja Narodni galeriji. V zbirki so dela iz obdobja od leta 1935, naslikana kmalu po dokončani zagrebški akademiji, pa do leta 1999, ko je ustvaril še zadnje serije.

Nismo poslednji, 1974, akril, platno, Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič

Stalno razstavo Zorana Mušiča so v prenovljenih prostorih Narodnega doma prvič postavili maja leta 2016. Ob otvoritvi so napovedali, da se bo izbor zaradi občutljivosti umetnin na papirju občasno menjal. Tako poskušajo na svetlobo občutljive risbe in grafike, ki so pomemben del umetnikovega ustvarjalnega opusa, obvarovati pred škodljivim predolgim razstavljanjem in v nacionalni zbirki nepoškodovane ohraniti tudi za poznejše rodove. Poleg hranjenja in ohranjana dediščine Zorana Mušiča je naloga Narodne galerije tudi, da to zbirko dopolnjujejo, nadgrajujejo, proučujejo in predstavljajo javnosti.

Most Rialto, 1947, akvarel, papir, Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič

Umetnine iz zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič so tako posodili tudi na pomembne mednarodne predstavitve ustvarjalnega opusa Zorana Mušiča; v Muzej Leopold na Dunaju in  Galerijo sodobne umetnosti v italijanski Tržič (Monfalcone). Nacionalno zbirko in stalno postavitev pa dopolnjujejo z izposojenimi, podarjenimi ali kupljenimi umetninami Zorana Mušiča.

Kanal Giudecca, 1999, olje, platno, Narodna galerija, Donacija Milade, Ljubana in Vande Mušič

V postavitvi stalne razstave Zorana Mušiča je na ogled 41 umetnin. V izboru so večinoma olja in akril na platno, osnutek vezenine, med deli na papirju pa akvareli, gvaši in grafike.

Zoran Mušič, foto Exibart.com

Postavitev sledi kronologiji in ciklom znotraj Mušičevega ustvarjalnega opusa, s poudarkom na tistih, ki so znotraj zbirke bolj povedni.

Zoran Mušič, foto Galleria d’Arte Maggiore

Razstavljeni so zgodnji mediteranski motivi, ki so slikarja navdihovali od Dalmacije do Benetk, in njegovo ustvarjalno pot vodili v pomembno obdobje konjičkov, dela iz sienskega ciklusa in rastlinski motivi. Umetnik jih je v slikarskem razvoju pretkano razvijal do znamenitega cikla Nismo poslednji.

Zoran Mušič, foto ArtRaf

V tokratno postavitev je na ogled na svetlobo posebej občutljiv akvarel Most Rialto, ki so ga vključili v prvo postavitev stalne zbirke v Narodni galeriji, kasneje pa posodili na pregledno razstavo v Muzej Leopold na Dunaju. Nastal je v seriji barvnih akvarelov beneških vedut, ki jih je Zoran Mušič naslikal v letih 1947–1949, ko se je po dramatični izkušnji dachavskega interniranca vrnil v Benetke. Z zanj nenavadno živim koloritom je slikal beneške kanale, barke in mestne vedute v tehniki akvarela. To so na videz skromni eksperimentalni akvareli, v katerih se sprašuje, ali še zna uporabljati barve, kot bi preverjal, ali njegova slikarska roka še sledi občutju. Vsak dan je naslikal novo videnje mestne vedute. Robove podob je okrasil z naslikanimi okvirji, ki delujejo kot varovala krhke notranjosti. Tehnika akvarela mu je pomagala doseči vtis prosojne vizije beneških kanalov. Na veduti mosta Rialto lahko na terasi lokala ob kanalu prepoznamo tudi slikarjev avtoportret.

Zoran Mušič, foto Wikipedija

Izstopajo tudi starostnih avtoportreti in beneške krajine in vedute. Veduta beneškega kanala proti Guidecci je tudi slika iz leta 1999, ki je ena zadnjih datiranih mojstrovin umetnika, ki mu je v visoki starosti pešal vid. Zdi se, da njegova slikarska roka sama slika motiv beneškega kanala, ki ga je pred tem že neštetokrat ponovila. Ostale so le še sence bark in stavb na Guidecci, kot barvni vtisi na mesto, ki je postalo njegov poslednji dom. (Po tiskovnem sporočilu).

Marijan Zlobec