Celjska Mohorjeva družba je na svoji tradicionalni literarni matineji odmevno predstavila Redno zbirko CMD za leto 2023. Kot je polno knjigarno s številnimi avtorji nagovorila ravnateljica CMD dr. Tanja Ozvatič, je Celjska Mohorjeva družba praznovala 170. obletnico skoraj neprekinjenega delovanja, tokratni Koledar pa je že 165. Med v javnosti zelo znanimi gosti so bili nekdanji politik, predsednik Državnega zbora France Cukjati, dvakratni doktor Igor Grdina in vse bolj uveljavljajoči se pisatelj Branko Cestnik.
France Cukjati, vse fotografije Marijan Zlobec
Tradicionalni, 165. koledar najstarejše slovenske založbe, s kalendarijskimi podatki, pregledi najpomembnejših dogodkov preteklega leta in pestrimi prispevki avtorjev z različnih področij našega življenja po tematskih sklopih. Med gosti soavtorji Koledarja sta nastopila dva.
Dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe
Med soavtorji Mohorjevega koledarja 2023 je nastopil svetovni popotnik, pešhodec Oliver Tič. Napisal je prispevek Peš čez dve celini Od Patagonije do Aljaske. Izbral je najdaljšo cesto na svetu, dolgo 23.000 kilometrov. Za pot je potreboval štiri leta. Kot je povedal že po predstavitvi, je bil njkegov dnevni proračun zelo skromen, saj je potoval s šotorom in spalno vrečo, javno pa je povedal, da mu je med potjo delala družbo najdena psička Carlitos, ki jo je pobral na cesti v Peruju in ga je spremljala ves čas nadaljevanja poti in domov v Slovenijo. Bil je presenečen, ko je spoznal, kako se človek tako zelo naveže na živali.
Urednica dr. Cvetka Rezar Mlakar in svetovni popotnik Oliver Tič
Med soavtorji je spregovoril tudi Tone Gorjup. Za Mohorjev koledar pripravlja od leta 2017 kroniko cerkvenega dogajanja na mednarodni in domači ravni po kronološkem principu. V prispevku Iz življenja krajevne Cerkve niza dogodek za dogodkom po kraju in datumu od oktobra lani do septembra letos. Iz Slovenije se nekajkrat odpravi še v Rim oziroma v Vatikan.
Koledar je urejen zelo vsebinsko efektno, saj so avtorji večinoma skoncentrirani na vsakršno dogajanje v enem letu, med njimi Andrej Arko govori o umrlih v tem času, več pa je jubilejnih ali širših predstavitvenih zapisov. Dr. Milček Komelj tako piše o slikarju Stanetu Kregarju, ddr. Igor Grdina o Josipu Stritarju, Andraž Arko o Ivanu Draščeku, dr. Stane Granda o Francu Kosarju, Andreja Legan Ravnikar o Maksu Pleteršniku, Urška Perenič o Ivanu Tavčarju, Andrej Šalehar o Antonu Janši, Mira Delavec Touhani o Josipini Urbančič Turnograjski… Koledar posega tudi na področje svetovne zgodovine ali dogajanja, kot je vojna v Ukrajini, o kateri piše Aleš Maver. Martin Brecelj posebej spregovori o pisatelju Borisu Pahorju kot iskalcu pristnega.
Tone Gorjup
Branko Cestnik, duhovnih in pisatelj, je prisluhnil pripovedovanju in izkušnjam svojega deda o njegovih medvojnih izkušnjah, ko je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in se je, med drugim, bojeval v severni Afriki in na nemški strani v Franciji. Med drugim so ga tam prepoznali kot Jugoslovana in se čudili, kako je lahko v nemški uniformi, namesto da bi se doma boril kot Titov partizan proti nemškemu okupatorju, kot je Cestnik slikovito opisal eno izkušnjo. Jih je pa več in razkrivajo manj znane dimenzije dogajanja z našimi ljudmi v onem krutem času. Namesto določenega pripovedovalca z osebnostno identiteto, pa je Cestnik vse skupaj ovil v literarnega junaka Jakoba Špileka in ga s tem osvobodil čiste biografske identitete. Špileka med vračanjem iz Normandije čakajo tri ženske: v Amiensu revolucionarno razpoložena Fabienne, pri prečkanju Rena ga pred smrtjo zaščiti mrtva nacistka Traudlind, ob koncu vojne pa kmetica Anna. Jeseni 1945 se Jakob vrne domov, a se vse skupaj zaplete. Vojnega odpadnika z napačne strani zgodovine obtožijo vohunstva in zaprejo, tako da v zaporu skuraj umre od lakote. Končno se znajde pred podobo ptujske Marije s plaščem, kjer se med sovrstniki s podobno usodo prepozna tudi sam.
Branko Cestnik
Branko Cestnik: Pogovori z njo
(Slovenske večernice 172)
Zgodba iz druge svetovne vojne, navdihnjena po resničnih dogodkih, temelji na pripovedi enega izmed slovenskih mobilizirancev v nemško vojsko, ki ga pošljejo v zaledje vzhodne fronte, nato pa v Francijo. Na različnih bojnih položajih ima ta slovenski mladenič, ki je prisiljen nositi uniformo Tretjega rajha, nenavadna srečanja s tremi lokalnimi ženskami, ki pripomorejo, da si sredi vojnih grozot reši dušo in telo. So kakor Ona – Marija Pomočnica.
Ddr. Igor Grdina, Branko Cestnik in France Cukjati
Igor Grdina: Med zemljo in zvezdami
Niz povezanih slik iz jedra slovenskega zgodovinskega izročila, kot dopolnilo vsem dosedanjim (Mohorjevim) zgodovinam. Poleg poudarjanja pomena in vloge materialne kulture za razumevanje določene dobe avtor močneje osvetljuje tudi duhovno plat življenja. Povezuje tematizacijo vsakdanjega življenja v zgodovinopisju z razumevanjem dob in vsakdanjika preteklih generacij. Predstavi sledi, ki se je pomembno ohranilo v poznejši čas: izročilo prazgodovine, antike, zgodnjega krščanstva, vključevanja prednikov Slovencev v zahodnoevropski kulturno- civilizacijski krog, ustoličevanje na Koroškem, podvige knezov Celjskih, zgodovino jezika … Knjiga, ki tudi nespecializiranemu bralcu omogoča vstopiti v bogati svet slovenske zgodovine.
Ddr. Igor Grdina
Grdina je spregovoril o svojih pogledih na zgodovino in kako jo obravnava, pri čemer je segel daleč nazaj, vse tja do najdene piščali v Divjih babah kot najstarejšega inštrumenta na svetu, omenil pa je tudi najstarejše vozno kolo z Barja ter najstarejšo iglo iz Potočke zijalke. Bolj pazljivo branje pa bo potrebno o slovenskem 19. in še posebej 20. stoletju. Vtis naredi, kot da je nekakšen prodomobranski zgodovinar ali bolje esejist, ker se stvari loteva precej pesniško ali po svoje, tako da na primer ne izvem, da sem živel v samoupravnem socializmu ali kdo je bil Edvard Kardelj. Mislim, da nismo živeli v isti državi. Imeli smo sicer svoj Olimp, kar pa je edina beseda, ki jo “znanstveno” obvlada. Grdina je rekel, da zgodovina ni samopostrežba, s čimer pa je nehote ali nevede poudaril, da ravno to je; resen zgodovinar se te besede ne bi spomnil. Iz njegove knjige razberem, da partizanov sploh ni bilo. Kako pa, da natanko pozna slovenske tabore iz 19. stoletja ?
France Cukjati
France Cukjati: Na poti iskanja
Kaj in koga človek vse življenje išče
Literarna, filozofska, teološka in življenjska razmišljanja. Človek je bitje, ki išče. Vse življenje, v sreči in nesreči, v zdravju in bolezni, od rojstva do smrti. Ne žene ga samo raziskovalna radovednost, ampak predvsem nagonska potreba po razume- vanju sebe in sveta. Žene ga iskanje lastnega smisla in svoje bivanjske osnove. Človek išče človeka, išče sebe, išče razume- vanje družbe, zgodovine in sveta, išče odrešenje. In ko bo vse našteto našel, bo še vedno iskal. Človek namreč išče nekaj, ki je za vsem tem …
France Cukjati je spregovoril o svojih pogledih na sodobni, digitalni ali digitalizirani svet, pa na odnos do umetnosti, ki je vedno bolj izpraznjena oziroma sporoča svojo praznino. Ugotavlja, da se je umetnost 21. stoletja izpela. O komunističnem režimu oziroma komunističnem nazoru pa je dejal, da je v nasprotju s stvarstvom. V svojih zapisih, zbranih v knjigi Na poti iskanja, med drugim analizira filozofijo Freuda, Junga, Frankla, Heideggerja, Jaspersa, pa Lenina in seveda krščanstva. Med drugim omenja, da se je “drugi Vatikanski koncil udaril po prsih ter priznal, da je pojavu množičnega ateizma v veliki meri krivo tudi naše nekrščanstvo.” Kot zdravnik veliko piše tudi o spolnosti, še posebej med mladimi oziroma v sodobnosti. Ko spregovori o viziji prihodnosti, si pomaga z drugimi misleci, ki pa poudarjajo potrebo po sodelovanju. A sodobni svet to razume in udejanja ? Verjetno ravno tega ne počne. Zakaj ne ? Verjetno zaradi političnih, sistemskih in kapitalskih interesov ? O tem Cukjati ne spregovori, čeprav bi še kakšni dve strani – dodani ob koncu, bile zaželjene.
Urednica Saška Ocvirk
Poslušali smo še predstavitev dveh knjig.
Bob Goff in Lindsey Goff Viducich: Otroci, ljubezen deluje !
Velikega humanitarnega delavca, človekoljuba in avtorja več knjižnih uspešnic že poznamo iz knjige Ljubezen deluje, kjer prinaša sproščen, hkrati pa izredno življenjski in pomenljiv vpogled v svojo interpretacijo Božje in človeške ljubezni. Skozi zabavne, šaljive, provokativne in ganljive prigode skuša pripovedovati o čudežu Božje ljubezni, ki se razodene skozi naša običajna življenja – sedaj tudi v zgodbah za otroke. S to knjigo se bodo otroci smejali in sanjali, navdihovala jih bo, da so za Boga zelo pomembni, naučili se bodo prevzeti odgovornost, odpuščati, ohraniti upanje in uresničevati svojo vero v vsakdanjem življenju.
Urednik Jernej Kusterle
Družinska pratika je dobrodošla spremljevalka skozi vse leto. Poleg raznovrstnih podatkov za vsak dan posebej ponuja drobce lepega branja, ki pobožajo dušo, in zvrhan koš koristnih napotkov, ki olajšajo opravila, okrepijo zdravje in polepšajo domače okolje. Družinska pratika je tista drobna knjižica, ki kot zvesta prijateljica ostaja z nami v vseh letnih časih in vsakega družinskega člana nagovarja na svoj način.
Prvi del pratike prinaša koledarske podatke za leto 2023. Splošnim informacijam sledi preglednica znamenj ter seznam praznikov v Sloveniji in sosednjih državah. V mesečnih koledarskih pregledih najdemo svetniške godove in praznike, lunine mene, napoved vremena in zdaj že izvrstno sprejet setveni koledar po setvenem priročniku Marije Thun. Na enem mestu so zbrani uporabni astronomski podatki, lunine mene, vidnost planetov, mrkov in tudi Herschlov vremenski ključ. Ob koncu tega dela najde bralec še t. i. stoletni ali večni koledar. Za vsak datum v preteklosti ali prihodnosti lahko brez težav ugotovi, za kateri dan v tednu gre.
Družinska pratika 2023 prinaša tudi obsežen bralni del. Različni prispevki so razvrščeni v poglavja Korenine, Lepa beseda, Pomagajmo si, Nasveti, V sožitju z naravo, Otroški kotiček in Razvedrilo. V rubriki Korenine se spominjamo Nikolaja Kopernika, Srečka Kosovela, Alojzija Grozdeta, Gustava Eiffla in 160-letnice izdaje Jurčičevih Spominov na deda. Različni avtorji nas v svojih leposlovnih prispevkih spominjajo na pomen dobrih odnosov, čuteče besede, osebne vere in družinske povezanosti. Družinska pratika 2023 opozarja na izzive, ko družina začenja znova, in osvešča o pomenu duhovne oskrbe za bolnike ter razvoju tega področja skozi čas. Na privlačen način opomni, zakaj bonton ali pravila lepega vedenja nikoli ne bodo iz mode, in zakaj je pametno negovati pozitivne spomine in lepe besede.
Pratika letos ponuja deset konkretnih nasvetov za manj trošenja in več obilja v družini, pouči, kako vzgojiti domače sadike zelenjave, četudi imamo v stanovanju le malo prostora. V njeni družbi lahko spečemo najboljšo slivovo pito z mandljevo kremo in se naučimo preprostih telesnih vaj, ki krepijo srečo in zaupanje vase. Utrinki iz narave nas vabijo v kraljestvo košatih lisičjih repov, v odraščanje ptic belih pastiric in neutrudnih čmrljev. Opominjajo nas tudi, kakšen čudež narave so kopriva, rman in regrat.Ne manjka pa tudi zanimivega branja za najmlajše, ugankarskih izzivov za naše sive celice in kakšne šale za nasmeh do ušes.
Predstavitev Redne zbirke CMD za leto 2023
Marijan Zlobec