Mladinska knjiga pripravlja tradicionalno razstavo in prodajo najnovejših knjig pod znanim naslovom Frankfurt po Frankfurtu. Odprli jo bodo v ponedeljek, 7. novembra, ob 10. uri v knjigarni Konzorcij. 36. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu bo na ogled in knjige na voljo za nakup do 12. novembra. Razstavo bosta odprla dr. Miha Kovač, sokurator predstavitve Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, in Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije.
Na ogled bodo nagrajenci in finalisti najpomembnejših evropskih literarnih nagrad ter najboljše tuje knjige z različnih strokovnih področij.
Največ knjig na letošnjem Frankfurtu po Frankfurtu bo izpostavljenih na strokovnem oddelku, kjer bodo na voljo številne knjige vrhunskih mednarodnih strokovnjakov s področja naravoslovja in družboslovja. Prav Živeti pametno je naslovna tema letošnje razstave – trajnostno, preudarno in kakovostno.
Kulturna ministrica dr. Asta Vrečko na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, foto Holger Menzel/Javna agencija za knjigo
V četrtek, 10. novembra, ob 18. uri bo v knjigarni Konzorcij potekal pogovor z naslovom Trajnost v očeh potrošnika, ki ga bo vodil Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Njegovi sogovorniki bodo klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, antropolog dr. Dan Podjed in novinar Boštjan Videmšek.
Tiskovna konferenca in napoved Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu 2023
Največ razstavljenih priročnikov bo s področja kulinarike, osebne rasti, duhovnosti, zdravja in športa, zastopane pa bodo vse največje svetovne založbe (Lonely Planet, Insight Guides, Marco Polo, Dorling Kindersley, Penguin, Hardi Grant). Izbire ne bo manjkalo niti za tiste, ki vas zanima slikarstvo, oblikovanje, arhitektura, film, fotografija in glasba.
Na leposlovnem oddelku bodo predstavljeni nagrajenci in finalisti najpomembnejših evropskih literarnih nagrad: Blubatch Kim de l’Horizon (Deutscher Buchpreis 2022), The Seven Moons of Maali Almeida Shehana Karunatilaka (booker), The Netanyahus Joshua Cohena: (Pulitzerjeva nagrada), Spatriati Maria Desiatija (nagrada strega), The Book of Form and Emptiness Ruth Ozeki (Women’s Prize for Fiction), Tomb of Sand Reta Samadhija (mednarodni booker), Las formas del querer Ines Martin Rodrigo (Nadalova nagrada), Deca Milene Marković (Nagrada časopisa NIN za roman leta), Okretište Damirja Karakaša (Književna nagrada »Meša Selimović«), Zemlja bez sutona Marije Andrijašević (Nagrada tportala za najboljši roman 2022).
Razstava Frankfurt po Frankfurtu bo odprta, kot rečeno, do 12. novembra, od ponedeljka do petka med osmo zjutraj in osmo zvečer, v soboto pa med deveto in petnajsto.
Slovenska delegacija v Frankfurtu
Na novinarski konferenci na oktobrskem Frankfurtskem knjižnem sejmu sta poleg ministrice dr. Aste Vrečko sodelovala tudi direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos in sokurator predstavitve Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu dr. Miha Kovač.
Po besedah ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko je Frankfurtski knjižni sejem veliko več kot le sejem založnikov in avtorjev, je dialog in srečevanje različnih idej in pogledov. Slovenija bo tako kot častna gostja leta 2023 s predstavitvijo dela slovenske kulturne raznolikosti domačo in mednarodno javnost vabila k dialogu s slovensko kulturo in umetnostjo. Že v brošuro za kandidaturo Slovenije kot častne gostje iz leta 2015 so zapisali: “Slovenija je majhna država, a ljubitelji kulture bi jo morali uvrstiti na seznam destinacij, ki jih je treba videti, okusiti in občutiti.” Kot je poudarila ministrica, Slovenija velja za ustvarjalno središče srednje in jugovzhodne Evrope, s številnimi festivali, kot je mednarodni literarni festival Vilenica, ki od leta 1986 gosti mnoge priznane literate, med njimi so nekateri kasneje postali Nobelovi nagrajenci. Slovenija pa ni izjemno bogata le na področju založništva, ampak je kulturno dogajanje na vseh področjih umetnosti zelo živahno in raznoliko.
Juergen Boos, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma, in dr. Asta Vrečko, slovenska kulturna ministrica
Kot je povedala ministrica, nas ravno umetnost in kultura učita slišati sebe in drug drugega, zaradi česar pomembno prispevata k razvoju in širjenju bolj strpnega in solidarnega dialoga o perečih vprašanjih današnjega časa. “Kakovostne umetniške vsebine nas bogatijo, odpirajo naša obzorja in nam omogočajo razvoj kritičnega mišljenja, spodbujajo našo domišljijo, skozi knjige se srečujemo in soočamo z različnimi svetovi, jih bolje razumemo, učimo se spoštovanja različnosti, enakih možnosti, empatije in odprtosti do drugih ter sprejemanja samega sebe. Zato na Ministrstvu za kulturo skupaj z Javno agencijo za knjigo, kulturnimi ustanovami s področja knjige in bralne kulture ter z odlično razvito nacionalno mrežo splošnih knjižnic skrbimo za spodbujanje branja in bralne pismenosti pri različnih ciljnih skupinah, še posebej pri otrocih in mladih.”
Sokurator predstavitve Slovenije dr. Miha Kovač je uvodoma predstavil teme, ki bodo v ospredju predstavitve Slovenije: inovativnost in ustvarjalnost majhnih založniških industrij, pomen branja knjig v obdobju zaslonov in evropska jezikovna raznovrstnost. Po njegovih besedah je slovenska knjižna produkcija odsev evropske raznolikosti, hkrati pa je samosvoja in izvirna. Ob tem je poudaril, da je samo v zadnjih treh letih izšlo več kot 600 prevodov slovenskih literarnih del v različne tuje jezike, kar je za dvomilijonsko skupnost res velika številka.
Slovenija kot častna gostja 2023
Ob tem je povedal: “Številni dramatiki, pesniki, novinarji, učitelji, duhovniki in sploh vsi, ki pišejo in govorijo slovenščino, so svoj jezik pregnetli v svojevrsten plašč iz besed. Tudi zato lahko danes na tem odru slavimo slovenske knjige in govorimo slovensko. Čeprav majhen, ta plašč nikoli ni postal zatohel: zaradi prepišne lege in majhnosti števila govorcev so bili slovenski izobraženci tradicionalno večjezični, mnogi so tudi pisali v vsaj še enem tujem jeziku. Od tu naše navdušenje nad satovjem besed. Tako kot čebele odhajajo v svet, da se domov vrnejo s kapljico nektarja in drobtinico peloda, so tudi v slovenski jezik in slovensko kulturo skozi številne prevode in s pomočjo avtorjev, ki so iz Slovenije odhajali v svet ali pa prihajali živet v Slovenijo od drugod, k nam pljuskali različni kulturni, umetniški, jezikovni in miselni vplivi. Te vplive so v slovenščino pišoči avtorji pregnetli v raznolik, a hkrati samosvoj in dinamičen jezik, v katerem je možno pisati ljubezenske sonete, kriminalke in hermetične romane ali pa razpravljati o kvantni mehaniki in psihoanalizi. Kot bi dejal slovenski pesnik Srečko Kosovel, je pod malim plaščem iz besede zasijal velik, topel in svetel svet.”
Slovenija v Frankfurtu
Marijan Zlobec