Štirje mladi umetniki na razstavi Burnout v galeriji Zala

Najnovejša razstava mladih slovenskih umetnic in umetnikov v zasebni ljubljanski galeriji Zala z naslovom Burnout je že na odprtju doživela množičen in odobravajoč sprejem, kar pomeni, da je bila še kako potrebna, nujna ali je ponudila roko mladim umetnikom, ki težko najdejo odprta vrata pri mnogih institucijah mestnega ali državnega značaja, pri vseh njihovih programih, v programskih svetih, pri kuratorjih, samem vodstvu…Mladi niso ali ne bi smeli biti pred zaprtimi vrati, kot je to bilo nekoč ali ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je Ivo Brnčić pisal o “generaciji pred zaprtimi vrati”, ki je sicer naslov zbranih esejev in kritik (1954). Bojim pa se, da takrat to ni bilo zadnjič, saj je posluh za mlade, ki jih seveda ni malo, prej veliko več kot jih je bilo nekoč, še vedno premajhen. Avtorica razstave je mlada umetnostna zgodovinarka Hana Čeferin, ki je ravno te dni na Filozofski fakulteti magistrirala. Dodajam njene misli o štirih umetnikih ali umetnicah na razstavi v galeriji Zala.

Profesor na ALUO, slikar Sergej Kapus in slikarka Ema Klinar, vse fotografije Marijan Zlobec

Razstava z naslovom Burnout združuje aktualno produkcijo umetnikov_ic, ki nastopajo pod skupnim imenovalcem tesnobe, dezorientacije in nelagodja. Zdi se, da so izbrana dela vsako na svoj način reakcija na čas, v katerega so (in smo) vedno bolj intenzivno vstopali zadnji dve leti – čas nepredvidljivih političnih situacij, rastoče gospodarske krize, občutkov nemoči in absurnosti vsakdanjega dogajanja. V delih Ema Klinar, Patrik Dvorščak, Gal Tič in Jur Samec poskušajo zapopasti načine, na katere se umetnost lahko odziva na aktualno dogajanje in se sprašujejo, ali lahko deluje kot katalizator pri procesiranju in razumevanju travm določenega trenutka.

Slikar Gal Tič

Ema Klinar se predstavlja s portreti, ki so spačeni v groteskne maske. So človeške podobe v razkroju, katerih posamezne obrazne poteze umetnica na platnu izurjeno sestavlja v nemogoče kompozicije. Klinar s popačenjem in plastenjem človeških delov telesa odtuji podobo dejanskega portretiranca in jo spremeni v masko, ki daje vtis, da se lahko sname in nadane po lastni volji upodobljenca. S portreti plete kompleksno psihološko zgodbo, katere interpretacijo prepušča posameznemu gledalcu.

Ema Klinar – Mem, 2022, akril na platno, 50 x 60 cm

Patrik Dvorščak se predstavlja s platni, ki so tesnobno prenapolnjena grozečih abstrahiranih figur in dopolnjena z napisi, ki poleg grotesknih podob izvzeti iz širšega konteksta vzbujajo nelagodje. Skupaj jih morda lahko interpetiramo kot avtorjevo lastno negotovo pozicijo znotraj širše družbe, tako na spletu kot v vsakdanjem življenju. Dvorščak naslavlja lastne občutke brezizhodnosti, tako z ozirom na globalno dogajanje, kot bolj osebno izkušnjo.

Slikar Patrik Dvorščak

Maske Jura Samca najbolj neposredno nagovarjajo čas izolacije in prekarnosti nekega trenutka. Avtor naboru medicinskih mask dodaja slavna Cheshire režeča usta, neprijeten in moteč nasmeh, ki v sebi nosi določeno grozečo naravo in nepredvidljivost, za svojo pretiranostjo pa skriva prava čustva tistega, ki si ga nadane. Samec v maskah z nasmeškom poskuša zajeti hipen vtis situacije, kateri smo pripadali še nedavno, kljub kritični drži pa v delih ponuja tudi rahlo šaljivo interpretacijo.

Jur Samec – Dnevniški zapisi z obale, 2011, 38 x 40 cm

Tudi Gal Tič občutke (ne)pripadanja in stiske zapopada po svoje, z drznimi izrezi nosilca (pleksi steklo, les, platno) in prizori, ki spominjajo na nočno moro. V njih se obrazi z živalskimi lastnostmi, pretirano izbuljenimi očmi in zlomljenimi nosovi pojavljajo samostojno ali v kombinaciji z drugimi sanjskimi bitji, razpadlimi na skoraj kubistične elemente. Mešanica prvinskih podob in cyberpunk estetike se v njegovih delih staplja v distopično in pretečo podobo prihodnosti.

Slikar Jur Samec

Za predstavljene umetnike in umetnico je značilen izrazito individualen pristop k mediju slikarstva, čeprav jih določeni elementi njihovega dela tudi povezujejo. Predvsem lahko v prav vseh razstavljenih delih najdemo elemente, ki nakazujejo na soočanje z grenko realnostjo in iskanje možnosti pobega ali umika – naj gre za pobeg v fikcijo, lastna čustva, jezo, distopijo ali humornost. Pri predstavljenih umetnikih in umetnici se odpirajo svetovi, ki lahko obstajajo le v sanjah, a delujejo kot reakcija na šok določenega družbenega trenutka. Umetniki nam odstirajo lastne poglede na to, kako lahko interpretiramo osebno nelagodje ali širšo družbeno krizo in kljub jasni fiktivni naravi del se zdi, kot da smo v prikazanih svetovih vsaj v določenem trenutku obstajali tudi sami.

Mag. Hana Čeferin

Razstava je že na prvi pogled svobodna ali osvobojena, morda še najbolj pedagoških vplivov; na razstavo je prišel profesor Sergej Kapus, slikar, ki pa je odprtega tipa in zagovarja takojšno osvobojenost, to je ustvarjanje iz osebne nuje in želje po ustvarjalni svobodi, svoji tematski ali ikonografski izbiri, sočasnih vplivih ali umetniških kontekstih, ne le slikarskih, ampak splošnih. Nekaj je motivov, ki so aktualnega značaja (poslikane maske covidnega trenutka, ki pa so začele nastajati že leta 2013), nekaj je simbolnih portretov nekoliko grotesknega tipa, ki spominjajo na neke filmske figure (Gollum v Gospodarju prstanov), potem so tu portreti z naslovi, ki pa niso imena oseb ampak slik. Tu ne bi pomislil na kakšne stiske slikark in slikarjev, prej na iskanje izraza, tem in stilov, ki se razvijajo v osebnostno slikarsko podobo in s tem identifikacijo.

Patrik Dvorščak s svojo punco ob sliki s simbolnim naslovom Vse prejšnje lulike so podstat za tvojo

Nekaj je provokativnih naslovov, ki kažejo na radost življenjem kot takega, če pa je poleg še izbruh ustvarjalne izpovedi, se združujeta ljubezen in ustvarjalni eros, a ne tipično slovenskega trpečega tipa, ampak prežemajoče stimulativnega in optimističnega. Tako je bilo celotno vzdušje na slovesnem odprtju razstave.

Ema Klinar

Vizija ostaja svetla zvezda vodnica, zgodovina velikih umetnikov pa vzorna popotnica in ustvarjalni zgled. Nihče ne bo slikal namesto vas.

Marijan Zlobec