Zelo topel sprejem ansambla Ensemble.si v polni Križevniški cerkvi v programu komornih koncertov 70. Ljubljana Festivala je potrdil pravilnost odločitve umetniškega vodje in direktorja Festivala Ljubljana Darka Brleka, da v program vključi vsaj en koncert slovenskih glasbenikov, ki stalno delujejo v tujini kot člani različnih simfoničnih, opernih ali komornih orkestrov. S tem jim daje možnost nastopanja doma, druženja s kolegi, s katerimi se poznajo že dolgo, predstavitve redkeje izvajanih programov in seveda dokazovanja svojega mojstrstva.
Oktet, vse fotografije Marijan Zlobec
Ensemble.si pravzaprav ni bil predstavljen kot kakšen ansambel z zgodovino, niti ne kronologija njegovega delovanja, ampak se zdi, kot da je glavni organizator in ustanovitelj kar hornist Andrej Žust, že vrsto let član Berlinske filharmonije. Kot mi je povedal po koncertu, bo na festivalu 6. avgusta nastopil še enkrat v triu, nekakšen umetniški cilj delovanja pa je, da bi morda vendarle ustanovili kar Komorni orkester, v katerem bi igrali še drugi slovenski glasbeniki iz tujine. Kot mi je povedal, ima pregled nad njimi; kdo so in kje igrajo. Nekaterih se spominjamo s prejšnjih gostovanj in koncertov. Nekateri odlični glasbeniki pa še študirajo ali so pri koncu ali že diplomirali in nadaljujejo s specializacijo. Ne vem kakšne so uradne informacije o vseh slovenskih glasbenikih na tujem, saj je to njihova osebna odločitev in delujejo kjerkoli želijo. Bistveno pa je, da jim kdo odpre vrata in jih povabi, da nastopajo še doma. V Dunajski filharmoniji sedaj igrajo trije slovenski glasbeniki, občasno še četrti, ki pa jih tokrat v Ljubljani ni bilo. Vse je v organizaciji, sposobnosti koordinacije in želji, da se ti glasbeniki predstavijo skupaj. Takih koncertov je sicer že bilo nekaj, a ostaja odprta možnost še večje koordinacije in povezanosti.
Flavtistka Brina Kafol Žust
Na sinočnjem koncertu sta nastopili pravzaprav dve sekciji: godalna in pihalna; godalni kvartet in pihalni kvartet (brez oboe). Uvodoma smo poslušali Koncertantni nokturno v g-molu št. 3, op. 48 Louisa-Emmanuela Jadina (1768 – 1853). Sestavljata ga dva stavka: I. Allegro – Andante espressivo in II. Alegretto – Allegro molto. Takoj je bila opazna izvrstna uigranost, povezanost, odličen ton flavte Brine Kafol Žust, malenkost manj izrazita klarinet (Tomaž Močilnik) in fagot (Tonko Huljev), pa spet zanesljiv, čeprav spet nekoliko zvočno umaknjeni rog (Andrej Žust), tako da je v zelo akustični Križevniški cerkvi bila želja po manj izraziti dinamiki in več barvnih niansah, ki naredijo vsako izvedbo plemenitejšo. Že ta odlični uvod pa je vendarle pokazal, da se bo v nadaljevanju koncerta njegova kvaliteta le še stopnjevala.
Klarinetist Tomaž Močilnik
V bistvu namensko za ta koncert sestavljen godalni kvartet je za svoj uvodni nastop izbral odlični Dvoržakov Godalni kvartet št. 12 v F-duru, op. 96 v štirih stavkih: I. Allegro ma non troppo, II. Lento, III. Molto vivace -. Trio, IV. Finale: Vivace ma non troppo. Tu ni debate, vsi nastopajoči so igrali sijajno, s posebnim poudarkom poleg odlične tehnike na lepoti tona in skupni igri ter posameznih dialogi ali prepletanju tem ter njihovem prehajanju. V tem smislu je bil najbolj opazen dialog med prvo violino in violo, pa izrazite pasaže violončela… Prva violinistka Tanja Sonc se je v dobrih desetih letih razvila v pravo voditeljsko glasbeno osebnost, samozavestno, polno znanja in obvladovanja glasbene snovi, stila, melodij in posebnega esprija, tako da poslušalec takoj začuti slovansko dušo, čeprav je kvartet v bistvu nastal po glasbenih izkušnjah New Yorka v podeželskem okolju zunaj metropole. Ta Dvoržakova nostalgičnost je zlahka razumljiva tudi nastopajočim. Vsi so izvedbi dajali sijajne impulze, v posameznih odsekih vsekakor temperamentni violončelist Jaka Stadler, občudovali smo globok ton viole Gee Pantner Volfand, druge violine Matjaža Bogataja in omenjeno voditeljsko sposobnost Tanje Sonc.
Godalni kvartet
Godalni kvartet je odprl še drugi del koncerta, in sicer z Italijansko serenado Huga Wolfa. Čeprav je skladba enostavčna, je v njej zajeto vse, kar v bistvu pove že koncertni list: “To enostavčno delo gibkega toka prekipeva od vedrine, igrive ritmike in živahnega duha, zato ne preseneča, da je postala najbolj izvajana Wolfova instrumentalna kompozicija.” ( Helena Filipčič Gardina).
Polna Križevniška cerkev
V zaporedju Dvoržaka in Wolfa je bila opazna razlika v bistvu dveh del iz iste generacije nastanka (1893, 1887); pri Dvoržaku je vendarle precej več optimizma, celo svetovljanskosti, samozavedanja lastnega pomena in nasploh osebnostne drže skladatelja, ki je obvladal evropski glasbeni prostor, da bi zavzel še ameriškega, kar mu je uspelo. Hugo Wolf se vendarle zdi bližji kakemu samospevu s temnejšimi osebnoizpovednimi barvami. Ta “Italija” zveni vendarle nekoliko bolj “germansko”.
Violončelist Jaka Stadler
Za konec so si vsi nastopajoči izbrali Oktet v F-duru, op. 80 Heinricha Hofmanna, v štirih stavkih: I. Allegro molto, II. Andante sostenuto, III. Gavotte: Allegro con moto in IV. Moderato. Čeprav delo koncertno ni tako znano, je bila bistvena sijajna interpretacija, ki je dokazovala od začetka odlično pripravljenost nastopajočih in skupna želja, da bi rojakom doma dokazali svojo vrhunskost, ki je bila pogoj za službe v drugih glasbeno zelo ali najbolj razvitih evropskih državah. Bistveno je, da se svojega položaja zavedajo in ga glasbeno koncertno udejanjajo.
Violinistka Tanja Sonc in violistka Gea Pantner Volfand
Po navdušenih aplavzih in ovacijah so dodali še enkrat Gavotte.
Violinist Matjaž Bogataj
Upajmo, da bomo naslednjič slišali še večjo zasedbo, ki bo omogočala znotraj nje tudi solistične nastope (violina, flavta, rog…). Morda bi tako povezovalno vlogo lahko odigral kar Festival Ljubljana ? Slišali smo namreč na zadnji tiskovni konferenci, da se je za letošnje mednarodne mojstrske tečaje prijavilo kar 96 mladih glasbenikov iz triindvajsetih držav, vodilo pa jih bo enajst profesorjev, vsi pod vodstvom pozavnista Branimirja Slokarja. Smo na pragu ustanovitve ansambla Slovenski solisti ?
Hornist Andrej Žust
Tanja Sonc je prejemnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Med drugim je zmagala na Brahmsovem tekmovanju v Pörtschachu v Avstriji. Od sezone 2017/2018 je članica Züriškega komornega orkestra. V seriji Europe@Home na TV Arte je zastopala Slovenijo z vrhunskim violinistom Danielom Hopom. Leta 2016 je ustanovila festival komorne glasbe Sonc Festival v Sloveniji. Letos je izšel njen prvi album Glasba slovenskih skladateljev, ki je bil posnet v sodelovanju z Banko Slovenije. Igra na violino Jean-Baptista Vuillauma iz leta 1850.
Matjaž Bogataj je leta 2013 končal solistični študij z magistrsko diplomo summa cum laude na Umetnostni univerzi v Gradcu v razredu Silvie Marcovici, leto pozneje pa še magistrski študij komorne glasbe na Visoki šoli za glasbo in gledališče pod vodstvom Wen-Sinn Yanga in Michaela Schäfferja. Štiri leta je bil član frankfurtskega Opernega in muzejskega orkestra, s sezono 2017/18 pa je prevzel položaj vodje drugih violin v orkestru Bavarske državne opere. V komorni glasbi je najbolj dejaven s klavirskim triom Munich ARTISTrio, v katerem igrata s sestro Marušo od leta 2012. Studijske posnetke tria in koncerte v živo so med drugim arhivirali BR, RAI, ORF in RTV Slovenija.
Gea Pantner Volfand je opravila podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Miletu Kosiju. Kot solistka je nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, orkestrom Mladi ljubljanski solisti idr. Je dobitnica Škerjančeve nagrade KGBL in Prešernove nagrade Akademije za glasbo, ki jo je prejela tudi kot članica godalnega kvarteta Accadémia. Od leta 2012 je redna članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, od 2019. kot solo violistka. Sodeluje z vsemi slovenskimi profesionalnimi orkestri in redno koncertira v komornih zasedbah z uglednimi glasbeniki, kot so Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Boštjan Lipovšek, Andrej Žust idr. Bila je tudi članica orkestrov EUYO in GMJO.
Brina Kafol Žust je začela igrati flavto pod mentorstvom Nataše Hladnik in Mateja Grahka v Ljubljani, šolanje je nadaljevala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri Wolfgangu Schulzu in sklenila magistrski študij v razredu Erwina Klambauerja v Gradcu. Dodatno se je udeleževala mojstrskih seminarjev pri svetovno znanih glasbenikih. Je prejemnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Več kot pet let je substitutka na mestu solo flavte v Orkestru Gürzenich iz Kölna, večkrat je sodelovala z Berlinskimi filharmoniki, DSO Berlin, Filmorkestrom Babelsberg, Novim komornim orkestrom iz Potsdama in drugimi uglednimi orkestri na Nemškem. Do leta 2014 je bila solo flavtistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Zelo dejavna je tudi kot komorna glasbenica, trenutno je članica Slovenskega tria flavt.
Godalni kvartet
Tomaž Močilnik je glasbeno izobrazbo začel v svoji domovini na Koroškem, nato pa se je leta 2005 preselil v Celovec, kjer je obiskoval slovensko gimnazijo in se glasbeno izobraževal na Koroškem deželnem konservatoriju za glasbo pri profesorju Hubertu Salmhoferju. Leta 2014 je z odliko diplomiral v razredu Geralda Pachingerja v Gradcu. Opravil je avdicijo in nadaljeval izpopolnjevanje v orkestrski akademiji Berlinske državne opere pod vodstvom Daniela Barenboima, kjer je dve leti pridobival izkušnje s sodelovanjem z najslovitejšimi dirigenti in solisti. Od septembra 2016 je redno zaposlen kot solo klarinetist v Orkestru frankfurtskega radia, s katerim koncertira po svetu.
Jaka Stadler se je po prvih uspehih v razredu Igorja Mitrovića na Glasbeni šoli Vič-Rudnik že pri svojih petnajstih vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomiral pri Cirilu Škerjancu. Osvojil je sedem najvišjih priznanj na tekmovanjih doma in v tujini ter prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Od leta 2000 do leta 2003 je bil član GMJO in solo čelist Mlade münchenske filharmonije, leta 2003 je opravil avdicijo za Akademijo Simfoničnega orkestra Bavarskega radia in se vpisal na podiplomski študij na Visoko šolo za glasbo v razred Wen-Sinna Yanga, izpopolnjeval pa se je še pri več uglednih pedagogih. Leta 2005 je prejel nagrado Evropskega kulturnega sklada. Med letoma 2008 in 2010 je bil prvi solo čelist Filharmoničnega orkestra v Katarju, septembra 2010 pa je postal redni član Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Kot solist je nastopil s številnimi uveljavljenimi orkestri pod vodstvom priznanih dirigentov.
Andrej Žust je končal nižjo glasbeno šolo v rodnem Logatcu pri Janezu Polancu, srednjo stopnjo izobraževanja v razredu Metoda Tomaca in akademsko pri Jožetu Faloutu ter Boštjanu Lipovšku. Znanje je izpopolnjeval še pri tujih uglednih profesorjih, dve leti je bil štipendist slovite Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov. Kot solist in v komornih zasedbah je dosegel najvišja odličja na več tekmovanjih doma in v tujini; je prejemnik Škerjančeve in Bettetove nagrade. Bil je član svetovno znanih mladinskih orkestrov GMJO in PMF ter sodeloval z njihovimi najuglednejšimi dirigenti in solisti. Kot solist je koncertiral z veliko uveljavljenimi orkestri; kot komorni glasbenik redno nastopa na mednarodnih festivalih po svetu. Vrsto let je bil solo rogist Orkestra Slovenske filharmonije, od leta 2011 je član orkestra Berlinske filharmonije.
Tonko Huljev je najprej začel igrati klavir, pri trinajstih pa fagot pod mentorstvom očeta Damirja Huljeva. Na Visoki šoli za glasbo v Münchnu je študiral v razredu Eberharda Marschalla. Je prejemnik najvišjih nagrad na več tekmovanjih. Nastopal je v izjemnih koncertnih dvoranah, kot so dunajski Musikverein, Concertgebouw Amsterdam, KKL Luzern, Royal Albert Hall v Londonu, milanska Scala in Herkulessaal v Münchnu, pod taktirko dirigentov, kot so Franz Welser – Möst, Bernard Haitink, Daniel Harding, Charles Dutoit, Mariss Jansons, Andris Nelsons, Bruno Weil, Zubin Mehta in Jonathan Nott, in sodeloval z uveljavljenimi glasbeniki. Leta 2009 je bil povabljen kot solo fagotist GMJO, istega leta je postal član orkestrske akademije Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Od 2011 je solo fagotist Simfoničnega orkestra Hof. (Predstavitev glasbenikov iz programa).
Marijan Zlobec