Na ljubljanskih Žalah je bilo slovo od priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega zgodovinarja, publicista, prevajalca, organizatorja in voditelja mednarodnih simpozijev v okviru Slovenskih glasbenih dnevov, profesorja na Akademiji za glasbo dr. Primoža Kureta (1935 – 2022). Prišli so mnogi njegovi glasbeni kolegi in sopotniki, skladatelji in profesorji, tudi iz tujine, pa nekdanji študenti.
Dr. Primož Kuret v kapeli
Osrednji poslovilni govor je imel profesor na Akadermiji za glasbo, večkratni udeleženec mednarodnih muzikoloških simpozijev, skladatelj, prof. dr. Andrej Misson, pel je kvartet nekdanjih študentov AG. Pogreb je bil cerkven.
Začetek pogrebnega slovesa
“Dragi Primož, naj bo tudi današnji dan, dan najinega pogovora in prijateljevanja, pa čeprav so tvoje besede danes neslišne.
Življenje nam piše in napiše raznovrstne zgodbe. Ko sem bral tvoje dragocene spomine, sem se zaustavljal ob tvojih fotografijah. Kot bi se sprehajala po veliki galeriji tvojega življenja. Samo ugibam lahko, kakšno kipenje dogajanja se je vse skrivalo izza njih.
Dr. Andrej Misson
Rodil si se nekaj let pred drugo svetovno vojno, ki je v tvoj lepi otroški svet prinesla občutke groze, strahu in trpljenja. To te je, po svoje, spremljalo vse življenje. Tudi mladostniško zorenje je bilo povezano z zahtevnim povojnim časom, ko se je naša država paranoično branila pred notranjimi in zunanjimi sovražniki. Posledica tega je bilo zelo zahtevno družbeno stanje, v katerem si se moral znajti, da si lahko na najboljši možni način oblikoval svoje življenje, razvil svoje duhovne in intelektualne potenciale ter oblikoval kariero.
Kvartet nekdanjih študentov AG je najprej zapel pesem Da te ni
Imel si srečo, da sta ti že starša odprla svet duhovnosti, znanja, umetnosti, kulture. Svoje talente si razvijal na najboljši možni način in jih povezal z glasbo, ki si jo tako neizmerno ljubil in se ji posvetil. Imel si veliko željo, da bi bil tudi skladatelj, pa se v tem nisi našel. Si pa zato s toliko večjo zavzetostjo poskrbel, da si poglabljal védenje o naši slovenski glasbeni ustvarjalnosti in ji odpiral okna v svet po svojih najboljših močeh in to zelo uspešno. Zato si
za svoje delo prejel številna domača in tuja, tudi najvišja priznanja, ki si jih bil zelo vesel. Naj omenim predvsem Herderjevo nagrado, častno članstvo Academie Filarmonice iz Bologne, Red za zasluge Republike Slovenije za pomemben prispevek k razvoju muzikološke znanosti, ki ti ga je konec junija 2012 izročil predsednik republike dr. Danilo Türk.
Na katafalku
Največje zadovoljstvo pa so bile zate tudi tvoje številne monografije, morda na prvem mestu Glasbena Ljubljana 1899-1919.
Zelo si bil ponosen na mednarodne Slovenske glasbene dneve, katerih pomemben soustanovitelj si bil tudi ti. Ti mednarodni simpoziji so bili simpoziji, to lahko rečem, v pravem grškem pomenu, intelektualno, znanstveno druženje, ni pa manjkal tudi družabni del, na katerem so se pletle med nami vezi in nadaljevale razprave, ob mizi, kozarcu vina in cigarah …
Glasbeni sopotniki
Pomembno dediščino imamo tudi v zbornikih, ki so izšli na simpozijih, posvečenim slovenskim skladateljem, ki sta jih sprva organizirala Akademija za glasbo in Teološka fakulteta, kjer ti je pomagal kolega Edo Škulj. Pomemben pa je tudi naš Pedagoški zbornik, katerega pobudnik si bil tudi ti.
Skladatelj Milan Stibilj je v izjavi za Dnevnik, leta 1993, zapisal: »Slovenski glasbeni dnevi so si od ustanovitve naprej prizadevali v program vključiti čimveč prvih izvedb. Moramo pa se zavedati, da niso festival sodobne glasbe, saj skrbijo za manj znane strani naše zvočne dediščine. Moje stališče je, da moramo spoštovati svojo zvokovno tradicijo: to bi moral biti interes slehernega glasbenika. Ne vem, čemu nas v tem smislu kritizirajo; samostojna Slovenija v ekonomsko agresivni Evropi nujno potrebuje svojo glasbeno identiteto – in ta ni od danes.«
Del sprevoda na Plečnikovih Žalah
In tudi tvoj pogled je bil tak: širok, poglobljen, preudaren. Ko se je včasih pregrela razprava in so podivjale misli, si imel lepo sposobnost, da si s svojimi besedami umiril razgrete glave. Kot znanstvenik si opravil temeljito raziskovalno delo na več področjih, posvetil si se proučevanju delovanja Academie Philharmonicorum, Filharmonične družbe, pomembno si prispeval k biografiji Gustava Mahlerja, ki je deloval tudi v Ljubljani in si ga izjemno cenil in rad poslušal njegova dela. Neutrudno si sodeloval z nami, zelo sem ti hvaležen, da si skoraj z zadnjimi močmi, sodeloval pri organizaciji in izvedbi lanskoletnega Škerjančevega simpozija.
Profesorji na Muzikologiji FF in Akademiji za glasbo: Svanibor Pettan, Aleš Nagode, Marko Vatovec in Ivan Florjanc
Kot pedagog si nas izobraževal na vseh ravneh, tudi na magistrski in doktorski ravni.
Tvoja dediščina je obsežna in pomembna. Hvaležni smo ti za njo. Naj rečem po sv. Pavlu: dober boj si, dragi Primož, izbojeval, tek dokončal …
Direktorja Slovenske filharmonije Matej Šarc in Damjan Damjanovič
A danes smo zbrani tu, kjer se izza tišine grobov sliši vsa sila neštetih spominov preteklosti in prehojenih poti. Pogrešal te bom, najine pogovore o kulturi, umetnosti, glasbi, filozofiji, politiki. V njih sva odjadrala v svetove, ki jih je ustvarjal in jih ustvarja človekov duh. Neizmerni so ti svetovi in globoka skrivnost stvarstva je to in vanjo si vstopil zdaj tudi ti, kakor že tvoji starši, tvoj sin Jošt, in proti temu cilju večnosti gremo tudi mi.
Helmut Loos je prišel na pogreb iz Leipziga
Dovolite mi, da preberem pesem Ferija Lainščka Nocturno, z mislimi o večnosti, hrepenenju,
ljubezni:
Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek
Včasih grem na dolgo pot,
sama prek ravnice,
iz globine mojih sanj
spet letijo ptice.
Skrita roka angelska
violino dviga,
njena pesem ganjena
duše se dotika.
Pridi ljubi, pridi spet,
pridi včasih v sanje –
sanje zmeraj pravijo,
naj verjamem vanje.
Čakam, kakor čaka noč
jutro, ki še upa,
duša moja ranjena
je že polna strupa.
Nad ravnico v megli
violina poje,kamen bi že slišal to –
klic in tožbe moje.
Pridi ljubi, pridi spet,
po tej rožni poti
in prinesi mlad obraz
zopet mi naproti.
To je moja zadnja pot,
sveče so prižgane,
moja pesem žalostna
tukaj le ostane.
Glasbena zgodovinarka dr. Darja Koter
V spominih je Primož zapisal o nekem mučnem sestanku: »Ko je bilo sestanka po nekaj urah konec in sem prišel iz Kresije spet na prosto, na ulico, sem si oddahnil: tukaj je vendarle še sijalo sonce, ljudje so hodili na trg, vse je bilo normalno.« (Primož, Iz parterja, str. 117)
Pogreb
Spoštovani in dragi, Lučka, Maruša, Robert, Rok, vsi vaši, prijatelji, Primoževo slovo nas je globoko pretreslo. Dovolite mi, da vam izrečem iskreno in globoko sožalje, tudi v imenu Akademije za glasbo. Naj vam in nam sonce Večnosti obriše solze in odpre upanje, da nas bo nekoč povezala tudi Večnost, s svojim mirom in srečo.
Prof. dr. Andrej Misson, Ljubljana, 2. junija 2022
Grob
Marijan Zlobec