Sijajen ruski musical Mojster in Margareta


Napovedi ali vsaj ugibanja, da bo musical Mojster in Margareta še boljši od prvega, ki so ga v Poletnem gledališču v Križankah uprizorili ruski gosti iz Sankt Peterburga, to je Onjeginov demon, so se uresničile.

MM 6 MG_2243.jpg

Mojster in Margareta, foto Marijan Zlobec

Sinoči smo v polnem Poletnem gledališču v okviru 67. Ljubljana Festivala spremljali sijajno predstavo, ki se v marsičem lahko primerja s sodobnimi musicali v New Yorku ali Londonu. Tam so musicali praviloma precej “osladni” ali vsaj sladkobni, vsebinsko lahkotnejši ali pretiravajo, nekateri pa so bolj družbeno kritični, če se spomnimo slavnega musicala in filmske verzije Lasje z eno najboljših glasb sploh. Ena izmed bistvenih odlik musicala je prepoznavna glasba, ki s posameznimi melodijami preživi in postanejo večne.

MM 2 IMG_2304.jpg

Plesno koreografski delež v Mojstru in Margareti je močan

Kot sem opazil pri ruskih gostih, so že na tiskovni konferenci vsaj na začetku malo govorili o sami glasbi kot temelju vsakega musicala. Tudi če pogledamo oba programska lista, so skladatelji objavljeni nekje proti koncu kot stranski avtorji, ne pa kot glavni. Musicala brez prepoznavne glasbe pač ni in nikoli ne bo.

MM 1 IMG_2323.jpg

Psihiatrična bolnica

Pri Onjeginovem demonu je predstavi vsaj deloma dajala glasbeni poudarek opera Čajkovskega, a kot se je izkazalo, je kombinacija Puškin Čajkovski tako močna, da težko narediš nekaj, kar bi oboje preseglo, ampak se nehote prilagodiš, seveda še vedno na svoj ali sodoben ustvarjalni način, a vendarle le do neke mere. Morala zgodbe bi bila: ne delaj musicala, če za isto zgodbo že obstaja uspešna in splošno znana opera.

MM 3 IMG_2251.jpg

Mojster raztrže svoj roman o Ponciju Pilatu

Pri Mojstru in Margareti te operne predosnove ni bilo, ampak so imeli ustvarjalci bolj proste roke, a je ustvarjalna zadrega lahko še večja, saj satiričen, grotesken, družbeno provokativen, delno zgodovinski, pa tudi aktualen, fantastičen, večplasten roman, ki ga je treba najprej spraviti v libreto, nato pa uglasbiti, niti malo ni lahek, še manj linearen.

MM MG_2325.jpg

Pisatelj Mojster in pesnik zaprta v psihiatrični kliniki

Na tiskovni konferenci smo šele na intervencijo iz novinarski krogov slišali razlago, po kateri je glasbo za musical napisalo kar šest skladateljev, in sicer tako, da so pisali za posamezne prizore, kot so si to sami predstavljali ali glasbeno interpretirali. Zatem so se sestali in dali svoje ustvarjalne rezultate na mizo, jih soočili in skupaj izbrali najboljši glasbeni zapis.

MM 4 IMG_2259.jpg

Margareta

Kaj vse to filološko pomeni, je stvar bolj samih avtorjev kot nas, ki smo musical gledali in glasbo poslušali.

MM 5.jpg

Ustvarjalna dilema, za koga naj pišem in o čem, da bom varen

Vsekakor je gasba sodobna, pestra, če uporabim najbolj razumljivo besedo, vsebinsko zelo različna, razpršena, ne ponavljajoča se, motivno bogata, ilustrativna ali slikovita, daje priložnost sleherni osebi na odru, da se izrazi in poudari svoj karaker, osebnostni profil, svoje življenjske probleme, stiske, občutja, vse od bolj romantičnega romanopisca Mojstra, pa do oblastniškega Poncija Pilata, o katerem prvi piše svoj očitno biografski roman.

MM 7.jpg

Poncij Pilat bo Ješuo Han Nasrija gladko obsodil

Kdo je Poncij Pilat kajpada vemo, čeprav v musicalu slišimo tudi besede, da Jezusa sploh ni bilo, s čimer je poudarjeno stalinistično zanikanje in zavračanje vere, čeprav se hkrati pojavljajo glasbeni motivi iz ruskega pravoslavja. Žal ni nobenega močnejšega zborovskega prizora ali sekvence, kjer bi se moški zbor s slovitimi ruskimi basi lahko bolj apostrofiral in bi se spomnili, da smo v Rusiji, kjer je bil položaj pravoslavne cerkve nekoč zelo slab, v primerjavi z današnjim časom, ko pride predsednik Vladimir Putin k Ruski kapelici pod Vršičem in se ob spomeniku v počastitev umrlih vojakov, ki jih je zasul plaz, pokriža. Podobno si naš predsednik ne bi upal niti pri simbolni spominski maši ob stoletnici priključitve Prekmurja matični domovini Sloveniji. No, musical Mojster in Margareta nima nekih eksplicitnih prizorov, povezanih s pravoslavno liturgijo, verjetno iz več razlogov, ki pa bi jih tu ne bi pojasnjeval.

MM 9 IMG_2223.jpg

Berliozu tramvaj odreže glavo

Glasbo za musical Mojster in Margareta so napisali Anton Tanonov, ki smo ga spoznali že v prvem musicalu v Križankah, Olga Thomas, ki živi v Londonu in je prišla v Ljubljano na predstavo musicala, ki ga vse doslej še ni utegnila videti, Aleksander Majev, Sergej Rubalski, Irina Dolgova in Oleg Popkov. To avtomatično pomeni raznolčičnost ustvarjalnega mišljenja, afinitet, smisla za različne prizore, ki nekoga bolj navdahnejo, drugega manj. Vtis je glasbeno raznolik, razpršen, hkrati pa kot celota zelo kompakten in prepričljiv, čeprav bi imel pomisleke na premočno uporabo tanga namesto kakšne bolj ruske melodične tipike, ki se je kot avtonomna soočila s tistimi glasbenimi prvinami, ki si jih je upal zapisati na primer Dmitrij Šostakovič, ki ga je Stalin nekoč poklical po telefonu v zvezi z neko njegovo filmsko glasbo. So sicer nekatere jazzovske prvine, a manj od izziva v sovjetskih tridesetih letih.

MM 10.jpg

Ponciju Pilatu se prebudi vest šele na koncu

Morda je najbolj provokativno sporočilo musicala, da so vsi ljudje dobri, kot trdi Mojster, Poncij Pilat pa mu najmanj verjame. Dobrota pa hkrati pomeni, da je sleherno kaznovanje v osnovi dobrih ljudi največji zločin, še posebej, če jih zdrave zapiraš v psihiatrične bolnice.

MM 11 IMG_2189.jpg

Ruski scenski kolorit

Režiserka Sofija Streisand je režirala že Onjeginovega demona. Sorodnost pristopa se pozna, le da je tu njena intervencija ali režijsko vodenje prizorov še bolj dinamično, razpršeno v ves avditorij, med vrste, pred oder, na levi balkon, kjer nastopa vodilni ali vsepovezovalni  Woland, posamezne figure prihajajo in odhajajo ter se sprehajajo med občinstvom. Režiserka je skrbo pazila, da je ob siceršnjih hitrih spremembah prizorov in posameznih vsebin ohranila primerno ali efektno minutažo, kar pomeni velik smisel za detajl in njegovo funkcijo v celoti. Opazna je bila za musicale sicer značilna velikopoteznost, odprtost in drznost, čeprav ne gre v ameriško pretiravanje.

MM 12 IMG_2195.jpg

Obdobje ruskega nemega filma

Morda bi bil za kakšen odtenek več dobrodošel slikovit poudarek na dobi komunizma in umetniškega socrealizma, ker so video posnetki musical poživili in časovno umestili tako, da je sprotno dogajanje na različnih koncih in krajih, seveda največ v Moskvi, lahko od tega precej “odstopalo”. Tu so bile opazne fotografije kakega Rodčenka, a je tega, kot veste, še veliko več. Morda je nekoliko zmanjšan kolektivni literarni krog ali okolje, v katerem vendarle dominira le en pisatelj.

MM 14 IMG_2268.jpg

Woland se zdi vsemogočen

Koreograf Dmitrij Pimonov je v tem musicalu imel več prostih rok kot pri Onjeginu, kar je odlično izkoristil, ne brez primerne ali celo pričakovano izzivalne golote kot nekakšne družbene provokacije v Stalininovem času, ali kot aluzija na sedanjo rusko osvobojenost in svobodo.

MM 13.jpg

Koreografija nog

Scenografija Andreja Kezzina in Irine Afanasjeve je uporabljala podoben koncept kot že pri Onjeginovem demonu, saj sta avtorja ista. Timsko delo je privedlo do močnih rezultatov, kjer se je zdelo vse še bolj poudarjeno. Prizori so bili zelo diferencirani in vsebinsko profilirani, a vedno tako, da so bili jasno berljivi, torej razumljivi.

M M 17IMG_2292.jpg

Nočni ples

Kostume sta zasnovala Anna Nazukova in Igor Guljaev, spet oba znana že iz prvega musicala. Video je prispeval Igor Schwartz, lučni mojster pa je bil Ivan Pišev. Gledališče LDM Novaja scena ima očitno svojo prepoznavno stalno ustvarjalno ekipo. Tako se da bolje delati in predvsem na soustvarjalni, dogovorni način.

MM 15 IMG_2336.jpg

Križanje

Odličen je bil solistični izbor, le da je bila tokrat večina solistov novih ali drugih kot v Onjeginovem demonu. Izjema je bil tenorist Anton Avdejev, ki je prvotno vlogo Lenskega, v kateri je bil vendarle precej omejen, le še nadgradil. Interpretiral je Mojstra, kot je ime romanopisca in seveda ene izmed treh glavnih oseb v musicalu. Fizično in glasovno je bil zelo prepričljiv, ker je vse, o čemer je pel, zvenelo pristno in prepričljivo, skozi njegovo perspektivo samoumevno. Pokazal je hkrati romantično naivnost kot notranjo moč v zagovoru svojih idej in prepričanj, ne glede na posledice.

MM 16 IMG_2234.jpg

Margareta podarjenih rumenih rož ne mara

Margareta je bila sopranistka Teona Dolnikova, ki je sicer znana gledališka in filmska igralka. Če rečem sopranistka, je to pevska oznaka za njeno vlogo, ki resda ni imela kakšnih velikih arij ali sopranskih višin, a je s svojim lirskim glasom in odrsko všečnostjo bila odlična.

Woland je bil Grigorij Novicki, vseskozi prisoten kot nekakšen voditelj in udejanjevalec svojega projekta v podobi nemškega profesorja, potem ko se iz nebeških višav odpravi na Zemljo s svojim spremstvom, v katerem je v nadaljevanju najmočnejša figura čarovnica Hella, kot jo je interpretirala Marija Lagackaja – Zimona. Novicki je bil markantna pojava, ker je držal dogajanje v napetosti in hkrati ponujal dodatne vsebine, kot kot so bile ljubezenska vez med Mojstrom in Margareto, literarni krožek, ruski pisateljski klub Masolit, Pilatova zgodba, gledališče Variete s seanso črne magije, nočni ples pri Satanu…

MM 20 IMG_2396.jpg

Poncij Pilat je bil Vijačeslav Štips, sprva zelo drzen in oblastniški, na koncu bolj avtorefleksiven, kot da bi se zavedal ne le svoje trenutne odgovornosti, ampak že kot simbol pilatovskega umivanja rok, kar seveda vidimo, za večne čase. Musical pa mu vendarle daje še nekaj človeškega upanja, ki pa ga v njem izzove Mojster s svojim vedenjem in žrtvijo.

Pesnik Ivan Bezdomni je bil, v psihiatrični bolnici, Boris Malevski. Uspešno pokaže, kako pesnikov nihče ne pozna, kaj šele bere, so pa za režim smrtno nevarni.

MM 18IMG_2386.jpg

Mihail Berlioz, predsednik Masolita je bil Anton Ivljev, zapeljivec in morilec Azazello Roman Nikitin, maček Behemot Artem Jakovljev, posebej močna in vsebinsko izrazita figura pa je bila Frida, ki kraljico nočnega plesa (Margareto), ki se začne opolnoči prosi odpuščanja. Interpretirala jo je Natalia Fireman.

4 (1).jpg

Na balkončku Križank

Mojster in Margareta je že kot roman težko berljiv, ker je večplasten, a je musical to z neverjetno prisotnostjo vseh odrskih sestavin ter hkratno lahkotnostjo in prepoznavnostjo vseh vsebin, z vseskozi dinamično glasbeno podobo, v kateri res ni kakšnih izstopajočih melodij, ki bi postale večne, (morda je v tem smislu še najbližji ljubezenski duet Mojstra in Margarete), pokazal vrhunski rezultat, s katerim ruski umetniki z lahkoto izzivajo “zahodni svet”.

MM 17 IMG_2360.jpg

Svet lahko odreši le pisatelj

Kot pa veste, bo ta vedno mislil, ne le da je prvi, ampak najboljši. Temu prepričanju uspešno sledijo vsi mediji, tudi slovenski, ki dajejo zahodnemu aktualnemu glasbenemu svetu v primerjavi z vzhodnim količino informacij v razmerju 100 proti 0.

MM 18 IMG_2365.jpg

Čas je, da se to razmerje precej uravnoteži. Slovenija morda postaja celo okno v svet. In to veliki ruski kulturi. Ne nazadnje je bil ravno v Ljubljani ustanovljen Forum slovanskih kultur, ki uspešno deluje.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja