Gostovanje ruskih umetnikov, članov Gledališča LDM Novaya scena v Ljubljani na 67. Ljubljana Festivalu s kar dvema za nas novima ruskima musicaloma: Onjeginov demon in Mojster in Margareta, je tako za Ruse iz Sankt Peterburga kot za nas svojevrsten preizkus sprejemanja sorazmerno novega ruskega žanra. Drevi in jutri bomo tako v Poletnem gledališču v Križankah (ob 20.30) po odmevnem in dobro sprejetem musicalu Onjeginov demon spremljali še musical Mojster in Margareta.
Prizor iz musicala Mojster in Margareta, foto arhiv Gledališča LDM Novaja scena
Ruski musical je gledališko in glasbeno aktualni, vsebinsko odprt, a vendarle zgodovinsko in literarno pogojen žanr, v obeh predstavah povezan z velikima literatoma, kot sta Puškin in Bulgakov, še bolj pa nas zanima sama izvedba, torej celostni prikaz določene vsebine.
Mihail Bulgakov (1891 – 1940)
Ansambel smo z dvema predstavama Onjeginov demon že spoznali, z drugim musicalom pa se zdi izziv še večji ali celo težji, kot je bil ob bolj popularnem Puškinu, ki je kot pesnik vplival že na svojega sodobnika Franceta Prešerna, medtem ko je Bulgakov prišel k nam z majhno zamudo, a je bil takoj uvrščen v najprestižnejšo zbirko Sto romanov (v prevodu Janeza Gradišnika in s spremno besedo Vere Brnčič, leta 1971).
Bulgakov nikoli ni podpiral sovjetskega režima, v mnogih delih ga je zasmehoval in to je bil tudi razlog, da je morala večina teh del več desetletij čakati na objavo. Leta 1930 je v pismu Stalina prosil za dovoljenje za izselitev, Stalin mu je v telefonskem klicu prošnjo osebno zavrnil. V avtobiografiji in mnogih biografijah je navedeno, da je Bulgakov pismo napisal v obupu in da ga nikoli ni resnično nameraval poslati. Oblast ga je prav tako zavrnila v njegovi želji, da bi delal v gledališču in da bi lahko obiskal svojo družino v tujini. To ga je zelo prizadelo in pognalo v nepremišljena dejanja. Umrl je leta 1940 v Moskvi za posledicami dedne motnje ledvic.
Bulgakov se je leta 1913 se poročil s Tatjano Lapa, leta 1916 pa diplomiral na medicinski fakulteti univerze v Kijevu. Do leta 1920 je delal kot zdravnik v okrožju Smolenska. Leta 1921 sta se z ženo preselila v Moskvo. Tri leta kasneje se je ločil in ponovno poročil z Ljubov Belozerskajo, leta 1932 pa se je poročil že tretjič. Njegova tretja žena je bila Jelena Šilovskaja, ki je bila Bulgakovu navdih za lik Margarete v njegovem znamenitem romanu Mojster in Margareta. Skupaj sta živela ob Patriarhijskih ribnikih v Moskvi, (ki so tudi kraj dogajanja v romanu). V zadnjem desetletju svojega življenja je Bulgakov delal na omenjenem romanu, pisal igre, kritike in prevode ter dramatizacije številnih romanov. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je roman Mojster in Margareta pisal kar dvanajst let in ga dokončal le malo pred smrtjo.
Priljubljeni ruski roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova velja
za eno največjih, a tudi najbolj kontroverznih literarnih mojstrovin 20. stoletja. Nenavadna zgodba, spoj politične satire, zgodovinske fantastike in okultnega misticizma, je navdihnila številne interpretacije na odrih in televizijskih platnih.
Nocoj in jutri pa bo oživel v osupljivi preobleki istoimenskega musicala, ki je postal kultna uspešnica gledališke zasedbe gledališča LDM Novaya Scena iz Sankt Peterburga (v minulih dneh se je slovenskemu občinstvu predstavila s svojim drugim izjemnim musicalom Onjeginov demon).
Megalomanski mednarodni projekt Mojster in Margareta (2014) vključuje najboljše ruske in evropske ustvarjalce: šest skladateljev, šest libretistov in 66 umetnikov, ki so ustvarili neverjeten preplet fantazije, simbolike in resničnosti, da bi razkrili najgloblje skrivnosti velikega romana ter pospremili gledalca na pot skozi labirint človeških strasti.
Edinstvenost musicala se skriva v njegovi interaktivnosti, osupljivi animirani in 3D-scenografiji (v predstavi se izmenja kar 66 scen), ki ne zahteva posebnih očal, ter kombinaciji iluzije in najnovejše tehnologije t. i. situacijskega scenarija. Ta vključi v gledališko dogajanje tudi gledalce, ki niso več le opazovalci, ampak soudeleženci »hudičeve predstave« – ta tako postane edinstven, enkraten in neponovljiv dogodek.
Roman Bulgakova, ki kaže velik vpliv Goethejevega Fausta, združuje nadnaravne elemente, satirično črno komedijo in filozofijo krščanstva. V ospredje postavlja večna vprašanja dobrega in zla, nedolžnosti in krivde, poguma in strahopetnosti, a tudi ljubezni in rahločutnosti, resnice in svobode duha. Dogodke na odru poudari silovitost nasprotij, kot so svetloba in tema, hrup in tišina, sonce in mesec, nevihtnost in mir. Rdeča nit je hudič v preobleki, Woland, ki s svojim nenavadnim spremstvom obišče literarno elito Moskve 30. let 20. stoletja.
Prvo dejanje
V nebeških višavah.
Woland se odloči obiskati Zemljo, spremlja ga nenavadna druščina: čarovnica Hella, velikanski, govoreči, demonski maček Begemot, ustvarjalec iluzij Korovjev ter zapeljivec in morilec Azazello.
Moskva, na Patriarhijskih ribnikih.
Skupina usmeri svojo pozornost na rusko literarno elito. Woland, ki se predstavlja kot nemški profesor, sreča Berlioza, vplivnega urednika in predsednika največjega ruskega pisateljskega kluba Masolit, ter pisatelja Ivana Bezdomnega. Zapletejo se v pogovor o obstoju Jezusa. Dvorec prokuratorja Judeje Poncija Pilata v Jeršalaimu (antičnem Jeruzalemu). Obsojenec Ješua Han Nasri verjame, da so vsi ljudje dobri, in napove čas, ko ne bo več nobene oblasti. Poncij Pilat se razjezi in potrdi sodbo jetnika.
Moskva, še vedno na ribnikih.
Woland napove grozljivo Berliozovo smrt, v katero bosta vpletena tramvaj in razlito olje. Čez nekaj trenutkov se napoved uresniči. Nesreči je priča mladi Bezdomni, ki se odloči ujeti Wolanda in družbo. A brezglavo tekanje po prestolnici ga pahne v norišnico. Zadovoljni Woland in njegovo spremstvo se namenijo prirediti ples, zato morajo poiskati neko dekle, ki bi postala kraljica dogodka – najdejo jo na mostu, tik pred tem, da si vzame življenje. Woland je nad Margareto navdušen, a tedaj se pojavi Mojster in osvoji njeno srce. Woland je besen. Mojster se odpravi na srečanje z literarnimi kritiki, a ga začnejo preganjati zaradi njegovega romana o prokuratorju Judeje. Prisiljen zažgati knjigo konča v norišnici, kjer se sreča z Bezdomnim. Ugotovita, da sta oba končala tam zaradi Poncija Pilata. Medtem obupana Margareta išče Mojstra.
Gledališče Variete.
Woland pripravi seanso črne magije. Korovjev začne izvajati čarovnije, Hella odpre trgovino z večernimi oblačili priznanih modnih oblikovalcev in povabi obiskovalke, da se preoblečejo. Moskovčanke so nad tem navdušene, a se naposled znajdejo le v
negližejih ter začnejo peti in plesati proti svoji volji. V Varieteju zavlada zmeda, dokler Korovjev ne konča glasbe in se predstava konča.
Drugo dejanje
Norišnica v Moskvi.
Vlada kaos, bolniki skačejo in kričijo, ker so jih vznemirile zgodbe o črnem magu. Mojster pa nadaljuje pripoved o Ponciju Pilatu.
Starodavni Jeršalaim.
K Pilatu pride veliki duhovnik Kajfa in Pilat ga prosi, naj osvobodi Ješuo. A Kajfa je neomajen: Ješuo je treba križati.
Margaretina soba v Moskvi.
Nepovabljena Azazello in Begemot povabita Margareto na ples pri Satanu, kjer naj bi izvedela novice o Mojstru. Izbrana za kraljico plesa se naposled sreča z Wolandom. Ura odbije polnoč in ples se začne. Predstavijo vsakega gosta in njegov greh – med njimi je tudi Frida, ki kraljico prosi odpuščanja. Ob zori gostje izginejo, Margareta ostane sama z Wolandom in njegovim spremstvom. Pripoveduje jim o Mojstru, čigar sporni roman
se nenadoma znajde v rokah Wolanda. Ta ga začne brati.
Jeršalaim.
Apostol Matej izroči Ponciju Pilatu zapise Ješuovih besed – ko jih prebere, skesan in obupan izgine v mesečini.
Moskva.
Woland ponudi Margareti, da ji izpolni eno željo; kraljica plesa prosi, da reši Frido. Woland, razočaran nad njeno prošnjo, ji je pripravljen izpolniti še eno in Margareta brez odlašanja zahteva, naj ji vrnejo ljubljenega Mojstra – ta se takoj pojavi. Apostol Matej prosi, da bi zaljubljenca vzel k sebi, kjer bi užila zaslužen mir. Spijeta ponujeno
vino, padeta kot mrtva na tla, a nato vstaneta od mrtvih. V mesečini polne lune se pojavi Pilat – Mojster ga osvobodi, da lahko odide k Ješui. Naposled se z Margareto vendarle odpravita v večni mir. (Po uradni predstavitvi v programskem listu).
Marijan Zlobec