Ljubljana dobila Prekmurski trg


V počastitev stoletnice priključitve ali pridružitve Prekmurja Sloveniji so proti večeru v Ljubljani, na stičišču Poljanske ceste in Poljanskega nasipa odprli Prekmurski trg kot del prenove tega dela Ljubljane, Poljanske ceste in Cukrarne.

Pr 5 IMG_1879.jpg

Del gostov na slovesnosti, foto Marijan Zlobec

Slovesnosti se je udeležil velik del slovenskega političnega vrha in množica Ljubljančank in Ljubljančanov, še posebej iz okoliških predelov Poljan.

Pr IMG_1846.jpg

Prišlo je veliko ljudi

Pr 4 IMG_1875.jpg

Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, po rodu iz Prekmurja

“Dosti vode se je že pretočilo preko prodnikov v koritu Mure, odkar sta prekmurska duhovnika Jerič in Kühar v Ljubljani prepričevala predsednika narodne vlade Pogačnika, naj pomaga, da bi vojska mlade SHS zasedla Prekmurje. Njuno prepričevanje je naletelo na čudenje, ali tam na levem bregu Mure živijo Slovenci ?

Pr 0 IMG_1866.jpg

Pozdrav župana Murske Sobote dr. Aleksandra Jevška

Od tistih časov se je marsikaj spremenilo. Za začetek se je zgodila mirovna konferenca v Parizu. Ta je, v vrtincu različnih interesov in nenačelnih obljub, ki so narekovali risanje novih meja med ljudmi, narodi in državami, na zemljevidu povojne Evrope Prekmurje dodelila državi SHS. O tem, kaj se je dogajalo na konferenci, kako je prišlo do te odločitve in zakaj smo Slovenci kot majhen in po mnenju velikih nepomemben narod, izgubili Porabje, Primorsko, velik del Notranjske in vso severno Koroško, je bilo to leto veliko povedanega.

Pr 6 IMG_1885.jpg

Pozdrav ljubljanskega župana Zorana Jankovića

Eno celo stoletje je minilo od takrat. In prav tej obletnici in njenemu obeleževanju skozi vse leto, ki smo ga v iniciativnem odboru za pripravo programa poimenovali Prekmursko leto, se imamo zahvaliti, da je Prekmurje vstopilo v zavest Slovencev močneje kot kdaj koli v teh minulih sto letih. Zbudilo je zanimanje za svojo posebno kulturo, jezik, zgodovino, za trdo življenje na prekmurski zemlji in za svojo posebno pot v skupno slovensko domovino z združitvijo s Slovenci iz osrednje Slovenije znotraj iste države.

Pe 1 IMG_1850.jpg

Vlado Kreslin je nepogrešljiv

Veliko je ljudi, ki so vsak po svoje in v svojem času prispevali, da se je slovenstvo v svetu med Muro in Rabo, v slovenski krajini, v slovenski okroglini, ohranjalo. Od protestantskih duhovnikov, Temlina in Štefana Küzmiča, do katoliških duhovnikov, kot so bili Ivanocy, Klek starejši, Borovnjak, Mikloš Küzmič, ki so vsi s pisano in tiskano besedo varovali prekmurski slovenski jezik, pa vse do pogajalcev na pariški konferenci in pripravljalcev strokovnih argumentov za zgodovinsko odločitev o priključitvi, kot so bili Slavič, Kovačič, Jerič, Godina, Baša in drugi. Med njimi so seveda tudi tujci, ki so pokazali posebno razumevanje za položaj in prihodnost male narodne skupnosti na levem bregu Mure, kot so bili Srba Mihajlo Pupin in Nikola Pašić, Američan Douglas Johnson,  Francoz Andre Tardieu in še nekaj drugih. Seveda tudi Slovenci Mačkovšek, Žolger in  Švegelj…

Pr 9 IMG_1899.jpg

Glasbenik Mojmir Sepe in kirurg Vinko Dolenc

Vsa ta prizadevanja in napori ne bi premogli potrebne moči, za to, da se meja premakne severno od Mure, če se med nami Pekmurci že davno pred temi dogodki ne bi ohranjalo in krepilo zavedanje o narodni, kulturni in jezikovni pripadnosti slovenstvu. Ta zavest je zaživela in se ohranjala s prizadevanji predvsem duhovnikov, ki so takrat predstavljali jedro izobražencev med pretežno kmečkim prebivalstvom. Prav oni so skrbeli, da je pod pepelom grobega pritiska madžarizacije tlela žerjavica slovenstva.

Pr 11 IMG_1903.jpg

Župan Beltincev Marko Virag in Prekmurec Marjan Šiftar

Prelomni čas po prvi vojni je to žerjavico razpihal. Rodil je ljudi, ki so moč tega nacionalnega tlenja prepoznali in pomagali, da se je razžarel v plamen zahteve po združitvi vseh Slovencev. Brez vseh njih bi se zelo verjetno zgodovina sveta med Muro in Rabo pisala drugače…”, je med drugim dejal Milan Kučan.

Pr 7 IMG_1904.jpg

Publicist Uroš Lipušček in nekdani novogoriški župan Mirko Brulc

Na novem trgu, ki so ga mestni svetniki poimenovali v letošnjem maju, bo do konca letošnjega leta zrastel še spomenik, ki ga ustvarjata Zoran Srdić Janežič in Cveto Kunešević, avtor napisa na spomeniku pa je Tomato Košir. Na slovesnosti ga je predstavil župan Janković in omenil, da bo sestavljen iz 300 lončenih posod. Ni pa povedal, ali bo v njih stalno prisoten bograč, tako kot je bil na voljo danes.

Kreslin IMG_1792.jpg

Vlado Kreslin in Vika Potočnik

Pr 11IMG_1863.jpg

Voditelj slovesnosti je bil dramski igralec Dario Varga

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja