Komorni koncerti na 67. Ljubljana Festivalu so letos programsko zelo pestri, različni in privlačni. Tak je bilo nocoj recital ruske violinistke Alene Baeve in ukrajinskega pianista Vadima Kolodenka v polni Narodni galeriji.
Alena Baeva, foto Marijan Zlobec
Alena Baeva ni zvezdniški fenomen, kot so ali so bile nekatere njene sodobnice ali preteklice, ki jih mediji postavljajo na piedestal, potem pa kakor kdaj; ali ostanejo ali jih pozabijo. Res pa je, da violinistke niso tako pogosto na koncertnih odrih kot violinisti. Nekatere, kot Anne Sophie Muter igra malo, prav tako Viktoria Mullova, nekatere krožijo in so nekaj let polno zasedene. a nasploh velja, da je povpraševanje večje od ponudbe.
Vrhunska solistka
Alena Baeva je prišla k nam v svoji vrhunski formi in na vrhuncu koncertne kariere. Je samozavestna in na odru dominantna, čeprav je bila klavirska spremljava Vadima Kolodenka vseskozi povsem enakovredna, dopolnujoča, soustvarjalno vsebinska.
Virtuoznost brez napak
Že uvodna Fantazija v C-duru, D 934 Franza Schuberta je pokazala velik interpretativni zamah obeh glasbenikov; nič ni bilo spregledano; vsak detajl zazveni čisto, violinistka ima naravnost sijajno tehniko ruske šole v Moskvi, ki je še vedno vzor in koncertni kriterij za vsakogar, ki gre od tam v svet.
Smisel za poglobljeno interpretacijo
Izbor Schumannove Sonate za violino in klavir št. 2 v d-molu, op. 121 v štirih stavkih je bilo monumentalno nadaljevanje recitala. Violinistka vse zajema z interpretativno poglobljenostjo in notranjo logiko sorazmerno dolge in miselno zahtevne sonate iz zadnjega dela ali opusa slavnega skladatelja. V nekem smisu se usoda Schumanna in njegove Clare ponavlja kot možnost sožitja dveh glasbenikov, kot smo to opazovali in poslušali na recitalu.
Schubert, Schumann, Strauss
Richard Strauss je s svojo Sonato za violino in klavir v Es-duru, op. 18 kot osamelec sredi kasnejšega simfoničnega in še bolj opernega opusa. Sonata ne napoveduje ničesar, kar bi lahko iz nje slutili za skladateljevo prihodnost. Strauss kot da je prezgodaj zrel in še premalo viharniško prebujen in osvobojen. Pri triindvajsetih letih, ko je sonata nastala, se je zdelo, kot da želi biti čim prej zrel in samostojen, ne pa še vizionar epohalnih razsežnosti.
Vehementnost
Strauss se je od solistične in komorne glasbe poslovil kot da bi že tedaj ali takoj povedal že vse, kar je v sebi čutil in se prepustil novim svetovom, ki so ga kmalu začeli osvajati. Straussova mladostna zrelost se je na koncertu logično nadaljevala po Schubertu in Schumannu v stilno zaokrožen koncertni program zelo redke celovitosti in sijajne interpretativnosti.
Koreografija loka
Če bi rekel, da je violinistka pianista bolj sprostila in odprla ter potegnila iz pianistične zamaknjenosti, kot jo je pokazal na svojem recitalu, bi moral dodati, da mu je odvzela glasbeno dramatiko, da bi sama postala “dramska”.
Alena Baeva igra razgibano, široko, vehementno, a ne zunaj naravnega sozvočja s kompozicijami, ki jih izvaja. Zvok njene Guarnierijeve violine je plemenit, če uporabim besedo, ki zaokroža ali določa držo nekoga, ki se zaveda, kdo in kaj je.
Marijan Zlobec